Slovenski škofje ordinariji smo na 119. redni seji Slovenske škofovske konference(SŠK), ki je potekala 1. junija 2020 v Ljubljani, sprejeli nove ukrepe na področju ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi ter se odločili za dodatno sproščanje preventivnih ukrepov pri javnem bogoslužju v cerkvah. Nova navodila veljajo od torka, 2. junija 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19,[1]ki so bila v veljavi od 4. maja 2020.

V nedeljo, 31. maja 2020, je odšel h Gospodu gospod Anton Masnik, duhovnik ljubljanske nadškofije.

Še poslednjič so škofje Slovenske škofovske konference zbrali vernike ob molitvi.

Danes, ob 100-letnici rojstva sv. Janeza Pavla II. na njegovo priprošnjo skupno molimo za Božje varstvo pred koronavirusom, za vse obolele, za zdravstveno osebje in za Božji mir v srcih vseh državljanov.

V Marijinem mesecu goduje veliko svetnikov, ki so naši priprošnjiki in zavetniki. Ljubljanski nadškof metropolit se jih je spomnil preko svojih profilov na družbenih omrežjih. Na Facebook strani se je med zadnjimi, ob godu Lepopolda Mandiča (12. maj) in Janeza Nepomuka (16. maj) spomnil spovednikov.

"Spet nas je ponedeljkov večer zbral k skupni molitvi za Božje varstvo pred koronavirusom, za vse obolele, za zdravstveno osebje in za Božji mir v srcih vseh državljanov. Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani sodelujemo tisti, ki smo na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola."

»Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni,« nam danes pravi Jezus. Ob njegovi besedi si lahko zastavimo zelo konkretna vprašanja. Je pot, po kateri stopam, Jezus, ali morda kaj drugega? Sprejemam resnico, ki nam jo kaže in o kateri nam govori On, ali si dovolim prilagoditi resnico trenutnemu razpoloženju. In končno, kaj meni pomeni življenje? Kdaj sem v resnici živ? Ali ob kom sem najbolj živ? Ko strežem sebi ali ko sledim Jezusu Kristusu? +SZ

Spoštovani gospod nadškof mons. Giampaolo Crepaldi,

Vam osebno in Cerkvi tržaške škofije izražamo sožalje ob smrti škofa mons. Eugenia Ravignanija.

S pokojnim škofom sem se srečeval na Sveti Gori, pa tudi v Trstu, saj so nekaj časa slovenski frančiškani delovali tudi v tržaški škofiji. Spominjam se njegovega blagega značaja in nasmeha njegovega obraza. Doživljal sem ga kot dobrega pastirja, ki je poznal potrebe svojega ljudstva in po najboljših možnostih na te potrebe odgovarjal, kar na področjih, kjer sobivajo različni narodi in jeziki, ni vedno lahko.

Ukrepi, ki so zaprli naša svetišča za skoraj dva meseca se počasi rahljajo. Življenje se bo, upamo, počasi vrnilo na stare tirnice, s tem pa bo tudi naš napovednik pridobil. Kljub omejitvam, vas vabimo na nekaj dogodkov.

Mesec maj je mesec šmarnic. Marijin mesec. Vabimo vas, da se pridružite pobudi papeža Frančiška k vsakodnevni molitvi rožnega venca.

V Marijinem mesecu maju smo nadaljevali s skupno molitvijo za Božje varstvo pred koronavirusom, za vse obolele, za zdravstveno osebje in za Božji mir v srcih vseh državljanov.

Imenovanje je dokaz sposobnosti, s katerimi ste v preteklosti in boste v prihodnje služili Cerkvi. Papeža Frančiška boste zastopali v deželi, kjer je situacija  zapletena in zahtevna. Pri tem Vam bodo pomagale izkušnje, ki ste si jih nabrali na različnih koncih sveta. Predvsem pa naj Vam bo v oporo trdna vera v Gospodovo bližino ter veliko zaupanje v Marijino priprošnjo in varstvo. Pomenljivo je, da ste bili imenovani v začetku njenega meseca maja.

Spoštovane gledalke in gledalci, dragi bratje in sestre. Mesec maj poimenujemo z različnimi imeni, vsa pa so tako ali drugače povezana z brstenjem in cvetjem, kar bi vse lahko povzeli v eno samo besedo: novo veselje do življenja. Maj je na poseben način mesec življenja.