Sklenimo z besedami iz pisma umetnikom sv. papeža Janeza Pavla II.: »Naj vaša umetnost prispeva k uveljavljanju tiste pristne lepote, ki skoraj kot odsev Božjega Duha preobraža snov in odpira v dušah čut za večn

Ko poskrbimo za vso zemeljske možnosti in ko pokličemo na pomoč še vse nebeške sile, se izročimo v roke usmiljeni ljubezni našega nebeškega Očeta, ki je vsakega izmed nas tako vzljubil, da je dal svojega Sina, da bi vsak izmed nas imel večno življenje.

Danes je naš praznik. Papež sv. Janez Pavel II. je s svojo izjemno pastirsko modrostjo spoznal, da posvečeno življenje v Cerkvi potrebuje več prostora, več pozornosti. Zato je leta 1997 praznik Jezusovega darovanja v templju razglasil tudi za dan posvečenega življenja. Ob preizkušnjah, v katerih se v naših časih nahajata Cerkev in posvečeno življenje v njej, je bila odločitev svetega papeža naravnost preroška.

Pomembno je, da smo potopljeni v Božjo besedo. Dokler ta beseda ne postane „svetilka mojim nogam, luč moji stezi“ (Ps 119,105), bomo vedno poskušali utišati ljudi, ki jih doživljamo kot neprijetne. Če pa Božjo besedo slišimo in po njej živimo, naj bo spremenila v orodje, po katerem bo Bog nagovarjal svoje otroke, naše brate in sestre. Zanje bomo postali spodbuda na pot

V njegovih spisih človek vedno znova ostrino njegovega pogleda: gledal je v daljavo in v globino. Prepričan sem, da so mnoga njegova dela že vstopila v klasiko teološke misli in po njih posegamo in bomo posegali znova in znova. Izredno sem mu hvaležen za trilogijo Jezus Kristus.

trmim nad Božjim načinom delovanja. Knjiga Modrosti pravi: „Ko je bilo namreč vse zavito v molčečo tišino in je noč prišla na pol svoje poti, je tvoja vsemogočna beseda iz nebes, s kraljevskega prestola, kakor srepogled bojevnik poletela v sredo pogubi izročene dežele“ (Mdr 18,14-15). Medtem ko so poganski bogovi ostajali vzvišeni nad človeškimi usodami in se z njimi poigravali, je Bog v Jezusu Kristusu vzel nase človeško usodo. Kot molimo v veroizpovedi, „se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device in postal človek.“ To nam evangelist lepo prestavi z navajanjem zgodovinskih okoliščin, v katerih je bil rojen Jezus. Ne v nekem imaginarnem času, v nekih nekonkretnih okoliščinah, ampak v času cesarja Avgusta, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji in ko je bilo ukazano popisovanje vseh prebivalcev mogočnega cesarstva.

Vsem želim blagoslovljen božič. Prosim vas, da zaradi Kristusa nekomu, ki ni iz vašega kroga, storite nekaj dobrega. V novem letu pa vas vabim, da začnemo dejavno spreminjati svet na bolje – z majhnimi a pogumnimi dejanji ljubez

Danes smo hvaležni, ker se zavedamo, da samostojna država Republika Slovenija ni sama po sebi umevna. Veliko je večjih in močnejših narodov na svetu, ki bi si želeli živeti v svoji državi; ki si že desetletja prizadevajo za samostojnost, pa njihovo prizadevanje še vedno ostajajo sanje.

V soboto, 19. novembra, je bilo slovesno v salezijanski župniji Ljubljana - Rakovik. Salezijanci so praznovali 100 let salezijanske inšpektorije.

Zahvalna nedelja nas spodbuja in vabi k hvaležnosti. Hvaležnost življenje naredi polno, bogato in smiselno. Uči nas, da je življenje dar, da smo dar mi sami, da so drugi podarjeni nam in mi podarjeni drugim. Hvaležnost nas uči, da stvari v našem življenju niso samoumevne; da bi jih lahko tudi ne bilo. Pa tudi da ljudje v našem življenju niso samoumevni; da bi jih lahko tudi ne bilo.