V evangeliju smo slišali: »In Beseda je meso postala in med nami prebivala. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice«. Gospod vstopa v našo človeško resničnost in živi z nami. To je vsebina božiča. To doživljamo pri vsaki sveti maši. Jezus – Beseda prihaja v svojo lastnino. Tistim, ki jo sprejemate, daje moč, da postanete Božji otroci. On je naš Oče tudi v preizkušnjah.

Jezus je prišel odrešit človeka. Rodil se je, da bi človeku pokazal, kolikšno je njegovo dostojanstvo, kolikšnega spoštovanja je vreden človek.

Vzporednic za današnjim svetom in današnjim časom je več kot dovolj, da spoznamo, da tudi naš svet hrepeni po luči, po rojstvu deteta, po sinu, ki bi nam bil dan, ki bi bil »čudoviti svetovalec, Močni Boga, Večni Oče in Knez miru. Če bi človek verjel našim medijem, bi ga zaskrbelo, da je tema dokončna in nepredirna, da smo prišli na konec ne samo človeške zgodovine, ampak tudi zgodovine našega planeta zemlje, da bo jutri izbruhnil sodni dan in postavil piko na konec zadnjega poglavja te zgodbe.

Zato je Bog v letošnjem božiču na poti tudi v vašo družino, v tvojo družino, na poti v našo domovino in v vse domovine tega sveta, na poti v naše bolnišnice in v naše domove za ostarele, na poti v naš parlament in v našo vlado, na poti k naši opoziciji in k našim protestnikom. Ker vsi ti, ker vsi mi potrebujemo odrešenje.

Spoštovanje drugega človeka, spoštovanje drugačne politične opcije. Življenja in prihodnosti ne moremo graditi na nasprotovanju vsem in vsemu. Prihodnost je v sposobnosti združiti moči in znanje v prizadevanju za dobro, za skupno dobro, v prizadevanju za državo Slovenijo in za njene ljudi. Naj pride nad naše ljudi in nad našo deželo Gospodov dan, kakor ga napoveduje prerok Malahija; dan, ko bo »zopet približal srce očetov sinovom in srce sinov očetom.« Kajti če srca niso zbližana, je dežela udarjena s prekletstvom.

Nocoj se želim najprej zahvaliti pobudi Radia Ognjišče, ki nas je v devetdnevnici pred Brezmadežno vabila k pomnoženi molitvi za zdravje in za konec epidemije. To povabilo je ena tistih pobud, ki Radio Ognjišče potrjuje kot nekaj posebnega. Ko kot medij, ki je poklican k oblikovanju razmišljanja in vrednot njihovih poslušalcev, skuša narediti nekaj dobrega: dobrega za narod, dobrega za zdravstvene delavce, dobrega za tiste, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja posebej ogroženi, skratka – dobrega za človeka.

Potem pa me prevzema velika hvaležnost, ker je Bog dal, da ti mladi ljudje, ki so bili posekani v prvih popkih njihovega genija, govorijo še po sto letih. Jasno in čisto. Brez dvoumnih besed, saj so iz Boga, ki je Resnica, živeli resnico. In postajali bogati. Prav ima pesnik Balantič: »Bogat sem, kakor tihi glas piščali.« Bogat, ker je dovolil, da je Mojster ustvarjal njegove melodije.

Bilo je ob obisku papeža sv. Janeza Pavla II. leta 1996 v Sloveniji. Pevski zbori, ki so prepevali ob papeževem srečanju z mladimi na letališču v Postojni, so se zbrali na Sveti Gori in vadili. Bili so povsod: v ladji, na koru, v stranskih ladjah … Prof. Trošt pa je bil v glavni ladji, nekaj metrov od stopnic, ki vodijo v prezbiterij. Občudoval sem ga. Prizor je bil kot vzet iz slikovite strani Stare zaveze. Celoten prostor je bil njegov. Nobenega pevca ni spregledal. Nihče ni bil prikrajšan za njegovo navdušenje, za glasbeni zanos, ki je žarel iz njega in pritegoval ljudi, da so v resnici dali vse od sebe.

Dragi cerkveni glasbeniki, ko se ob današnjem jubileju orglarske šole zahvaljujemo za čudovita Božja dela, ki jih izvršuje po človeških otrocih, ko se zahvaljujem vsakemu izmed vas in po vas vsem tistim, ki skupaj z vami bogatijo bogoslužje in slavijo Boga, vas vabim, da se združimo v eno samo hvalnico, ki jo izraža vrstica iz Prve Kroniške knjige: Pojte mu, igrajte mu, premišljajte o vseh njegovih čudovitih delih« (1 Krn 16,9).

Da bi mogli v resnici hoditi skupaj in bi tako postajali vedno bolj ena sama Cerkev, eno samo Božje ljudstvo, je potrebno, da v središče postavimo poslušanje: poslušanje Božjega ljudstva, poslušanje pastirjev, poslušanje rimskega škofa.