Marjan Smerke – Družina d. o. o.

Cerkev Imena Marijinega

Župnijski urad: Zagorje ob Savi


Božjepotništvo na Sveti Planini je najbrž staro toliko kot njeno ime.  Zgodovinski dokumenti omenjajo cerkev na Sveti Planini leta 1648. Urbar mengeške župnije, ki je segala vse do Zagorja, jo imenuje: cerkev Matere božje “in alpibus”. Valvasor jo opiše že v sedanji podobi. Pravi, da leži ravno na meji med Kranjsko in Štajersko, in to tako, da je zvonik že na štajerski strani. V cerkvi so bili takrat štirje oltarji kakor danes: Matere božje, sv. Ane, sv. Joahima in sv. Antona Padovanskega. Valvasor pravi, da je ta cerkev v izredni časti pri ljudeh daleč naokrog. Zapisal je tudi čudežni dogodek, ki se je zgodil v njegovem času. Kmet Valentin Jurhar je zaničeval božjepotništvo na Sveto Planino, zato ga je zadela nenadna huda bolezen. Šele, ko se je zaobljubil, da bo poromal tja gor, ga je bolezen zapustila. Veliko romarjev, ki so se zaobljubili romat na Sveto Planino, je bilo v tistem času ozdravljenih.

Začetek božje poti je skrit v legendo, ki se je ohranila v posebni pesmi. Ta pravi, da se je na Sveto Planino zatekla pregnana kraljica, ki je bila noseča. Porod je bil težak in nikogar ni bilo, ki bi ji pomagal. Na priprošnjo svete Ane, zavetnice vseh mater, pa seje vse srečno izteklo. V zahvalo je novorojenka dobila ime Ana. Pregnana kraljica pa je kasneje dala postaviti pod lipo, kjer je rodila, kapelico sveti Ani v čast. Ko so začeli prihajati romarji in je kraj zaslovel, so pozidali sedanjo cerkev. Tako legenda. Najbrž je cerkev res plemiška ustanova. Stoji namreč na kraju, kjer se je končevalo posestvo gospodov z Gamberka. Mogočni zidovi tega gradu še danes pripovedujejo, da je bil to mogočen rod, ki je imel velika posestva in dohodke in je lahko zgradil veliko planinsko cerkev. Bolj kot oni pa so zaslužni za to cerkev stiški menihi, kamor je cerkveno dolga leta spadalo Zagorje. Že leta 1770 so sem poslali posebnega duhovnika, ki je skrbel za dušno pastirstvo kmetov po teh hribih in oskrboval romarje. Leta 1900 pa je škof Jeglič tu ustanovil tudi župnijo. Tako je planinska cerkev Marijinega imena danes najvišje ležeča župnijska cerkev v ljubljanski škofiji.

Besedilo iz knjige Francija Petriča, Duša, le pojdi z mano.

Več na …