Podružnična cerkev Matere Božje
Župnijski urad: Vodice
Šmarna gora se je nekoč imenovala Holm, podobno kakor Homec pri Kamniku, kjer prav tako kraljuje Marijina božjepotna cerkev. Svoje sedanje ime je dobila, ko so ji začeli, zaradi božje poti, praviti Sveta Marijina gora, na kratko pa Šmarna gora. Holm, na katerem stoji cerkev, se dviga zelo strmo sredi ravnine. Visok je 671 metrov, le štiri metre manj kot sosednja Grmada. Na vrhu so našli sledove prazgodovinske naselbine, svojo utrdbo pa so zaradi strateškega položaja tu imeli tudi Rimljani. Leta 1216 se v zgodovinskih listinah omenja plemenitaš Albert de Marienberch, ki naj bi imel tu gori svoj grad. Sto let pozneje pa je že zapisano kapela. Ker so jo obiskovali romarji, so leta 1432 postavili novo, večjo gotsko cerkev. V času turških vpadov so jo obdali z mogočnim obzidjem in s stolpi. Kres na sosednji Grmadi pa je opozarjal prebivalce daleč po ljubljanski in gorenjski ravnini na ‘šibo božjo’, kakor so takrat pravili največjim plenilcem slovenskih krajev.
Gotsko prednico so potem, ko ni bilo več turške nevarnosti, zamenjali s sedanjo, znamenito zaradi velikih baročnih kupol. Zidati so jo začeli po načrtih takrat najbolj cenjenega slovenskega stavbenika Gregorja Mačka leta 1711. V letu dni so postavili cerkev, vendar so jo urejevali vse do leta 1729, ko jo je 31. maja posvetil takratni ljubljanski škof Feliks Schrattenbach.
Besedilo iz knjige Francija Petriča, Duša, le pojdi z mano.
