Marjan Smerke – Družina d. o. o.
Cerkev Marije Pomočnice
Župnijski urad: Ljubljana – Rakovnik
V rakovniško dolinico so začeli prihajati romarji šele v tem stoletju, a s tako močjo in zagonom, da Rakovnik danes velja za eno pomembnejših Marijinih božjih poti na Slovenskem. Rakovniška Marija je priprošnjica prebivalcev Ljubljane in širše okolice.
Božja pot na Rakovniku se ni začela s čudežem ali nenavadnim dogodkom, temveč zaradi poslanstva, ki ga tu opravljajo duhovni sinovi in hčere sv. Janeza Boska. Rakovnik je dobil ime po rakih v bližnjem potoku. Tako se je imenoval tudi grad, ki ga omenja Valvasor. Za zabavo in lov ga je, kakor pravi letnica nad vhodom, leta 1641 popolnoma prezidal bogati Ljubljančan dr. Janez Putschar. Po Putscharjevi smrti je grad menjal več lastnikov, nazadnje je leta 1700 prišel v last ljubljanskih jezuitov, ki so v njem imeli dom za ostarele člane svojega reda. Po razpustu jezuitov je zopet zamenjal več lastnikov, dokler ga ni ugledalo oko ljubljanskega kateheta Janeza Smrekarja, vnetega delavca med mladino. Ta mož se je navdušil za mlado italijansko redovno družbo salezijancev, ki je skrbela za vzgojo mladine. Želel je, da bi v našem narodu vzgajala mlade v zdravem verskem duhu. Tako je leta 1900 rakovniški gradič kupilo Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča, za katerim je stal Smrekar, in ga podarilo salezijancem.
Salezijanci so s seboj prinesli prvo podobo Marije Pomočnice in se zbirali okrog nje. Ko je kanonik Tomaž Kajdiž 26. aprila leta 1903 blagoslovil novi kip, je bila ob tej slovesnosti zbrana množica. Ta kip še danes kraljuje v oltarju. Verniki so ga takoj vzljubili. Na praznik sv. Rešnjega telesa (2. junija 1904) naslednje leto je škof Jeglič blagoslovil temeljni kamen novega svetišča, katero so salezijanci sklenili posvetiti Mariji Pomočnici. V to cerkev so se zatekali verni predvsem v času hude preizkušnje prve svetovne vojne.
Romanja na Rakovnik so bila vedno množična, že od tistega prvega v letu 1903 naprej. Zasluge za hiter razvoj božje poti imajo predvsem salezijanci sami, saj so po zgledu svojega vzornika sv. Janeza Boska radi pripovedovali o Mariji Pomočnici in njeni veliki priprošnji. Slovenski vernosti je Marija Pomočnica v podobi brezjanske Marije Pomagaj še posebej blizu, zato so rakovniško Marijo takoj sprejeli za svojo.
Besedilo iz knjige Francija Petriča, Duša, le pojdi z mano.
