Kapela Marije Snežne

Župnijski urad: Dovje


Triglav vsako leto privabi množice ljubiteljev gorskih lepot iz domovine in sveta. Župnik Aljaž, ki je konec 19. stoletja poskrbel, da ima očak med vrhovi slovenski značaj, je ob vznožju njegovega vrha, na Kredarici, poskrbel tudi za duhovno osvežitev. »Ustregel sem ne le duhovnom, ampak tudi mnogim turistom, da sem napravil na Kredarici zraven hiše tudi malo, lično kapelico … priporočeni Lurški Materi božji,« je zapisal župnik Jakob Aljaž leta 1896 o pozidavi kapele na Kredarici.

Kapela je bila majhna, saj je bilo v njej prostora le za mašnika in pet ljudi, večina pa je mašo spremljala pri odprtih vratih pred njo. Blagoslovili so jo 12. avgusta leta 1897, ker je predvidena slovesnost leto prej zaradi nenavadnega snega (kar meter ga je zapadlo v začetku septembra 1896) odpadla.

Tudi Aljaževo kapelo je, žal, po drugi svetovni vojni zajel vihar sovraštva do vere in Cerkve. Leta 1952 je bila barbarsko uničena. Dolga leta po barbarskem rušenju so verni planinci in vsi, ki so spoštovali Aljaževo ime in delo, v srcu nosili željo po obnovi kapele. Ko je leta 1983 prišel na Dovje za Aljaževega naslednika župnik France Urbanija, sta bili ta želja in pripravljenost že glasnejši. Javno pa ju je izrekel ob svojem vzponu na Triglav in pri maši v bližini nekdanje kapelice nadškof dr. Alojzij Šuštar 12. avgusta 1987. Po tistem so se stvari začele premikati. Za vnovično pozidavo kapele je dala soglasje tedanja, že demokratično izvoljena slovenska skupščina.

Po načrtih arhitekta Jožeta Marinka so leta 1992 pozidali kapelo, ki jo je blagoslovil 19. avgusta nadškof Šuštar. Takrat se je zbralo na Kredarici pri slovesnosti rekordnih 5000 obiskovalcev, med njimi 80 duhovnikov. Veliko dobrotnikov, ljubiteljev planin je sodelovalo pri zidavi in opremi svetišča Triglavske Matere božje Marije Snežne.

Besedilo iz knjige Francija Petriča, Duša, le pojdi z mano.

Več na …