Evangelij nas vedno vabi, da pristanemo na tveganje srečanja z obličjem drugega, z njegovo telesno navzočnostjo, ki nas kliče k nenehnemu, neposrednemu telesnemu stiku, z njegovo bolečino in njegovimi prošnjami, z njegovim nalezljivim veseljem. Resnična vera v učlovečenega Božjega Sina je neločljiva od darovanja samega sebe, od pripadnosti skupnosti, od služenja, od sprave z osebo drugih. Božji Sin nas je v svojem učlovečenju povabil k revoluciji nežne ljubezni.
Frančišek, Veselje evangelija 88
Objavljeno 22. 02. 2014