»Ljubi Gospoda, svojega Boga … in svojega bližnjega kakor samega sebe« (Lk 10,25-37)

Obhajanje tedna molitve za edinost v letu 2024 (18.–25. januar) je v znamenju ozaveščanja, da je sestavina ekumenskega gibanja tudi »ekumenizem krvi«. O tem pogosto govori papež Frančišek. Ko 2. vatikanski koncil našteva vezi, s katerimi je Katoliška cerkev povezana z drugimi kristjani, omenja, da Sveti Duh tudi v njih deluje s svojimi darovi in milostmi, jih posvečuje in je številnim kristjanom v drugih Cerkvah podelil moč za mučeništvo. Krščanstvo je danes na svetu najbolj preganjana vera. Štiri petine vseh ljudi, ki so preganjani zaradi vere, so kristjani.

To se dogaja predvsem v Afriki, na Bližnjem in Srednjem vzhodu in v Aziji, vse bolj pa tudi v Evropi, če pomislimo na umore duhovnikov v Franciji. Tudi to je razlog, da so besedila za letošnji teden edinosti pripravili preganjani kristjani iz afriške države Burkine Faso, kjer so tako katoličani kot protestanti žrtve divjanja islamskih teroristov. Kristjani proti sovraštvu postavljajo ljubezen, zato so za glavno misel izbrali Jezusovo zapoved ljubezni do Boga in bližnjega. Ekumenizem je bistvena sestavina sinodalnega procesa, ki poteka v Katoliški cerkvi. Sinoda pomeni »skupno hojo« ali »skupno pot« tistih, ki verujemo v Jezusa Kristusa, ki je sebe imenoval »Pot«. Ekumensko gibanje je v bistvu »sinoda«, »skupna hoja«.

Po papežu Frančišku vsebuje troje: »skupaj hoditi, skupaj moliti in skupaj sodelovati«. Letos obhajamo tudi ekumenski jubilej, saj bo 21. novembra 2024 minilo 60 let, odkar je 2. vatikanski koncil razglasil konstitucijo o Cerkvi, odlok o ekumenizmu in odlok o katoliških vzhodnih Cerkvah. S temi dokumenti se je Cerkev pridružila ekumenskemu gibanju, ki je vzklilo pretežno v anglikanskem okolju, in podala svoja načela za sodelovanje. Odpovedala se je izrazom, kot sta krivoverstvo (herezija) in razkol (shizma). Odpovedala se je tudi dotlej splošno veljavnemu »ekumenizmu vrnitve« drugih kristjanov v Katoliško cerkev. Koncil zato pravi, da Sveti Duh budi v kristjanih prizadevanje, da bi se vsi zedinili »na način, katerega je določil Kristus« (C 15).

Dr. Bogdan Dolenc,
član Komisije za ekumenizem
in medverski dialog