Študijsko leto začenjamo v času, ki je močno zaznamoval človeštvo. Preizkušal je posameznike, preizkušal je družine, preizkušal je celotno družbo in posamezne skupnosti v družbi. Trdo je preizkušal tudi vse, ki sodelujete v študijskem procesu.

Da bi mogli v resnici hoditi skupaj in bi tako postajali vedno bolj ena sama Cerkev, eno samo Božje ljudstvo, je potrebno, da v središče postavimo poslušanje: poslušanje Božjega ljudstva, poslušanje pastirjev, poslušanje rimskega škofa.

[…]

Na Brezjah je v soboto, 11. septembra, potekal molitveni dan za duhovne poklice. Kot vedno so romarji prišli peš in s kolesi, molitve in maše pa so se udeležili verniki iz vse škofije. Zbrane je nagovoril ljuubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM.

Vsaka beseda, vsako dejanje, vsak odnos najprej zaživi v človekovi notranjosti, potem pa se udejanji v izrazih, ki jih lahko zaznavamo s svojimi čuti. Sv. Jakob pravi, da to pomeni skrbeti za sirote in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževan od sveta.

[…]

Ne samo, da Jezus ni nikogar zadrževal. Zdi se, kot bi ga skrbelo, da bi ob njem ostal kdo, ki ni pripravljen sprejeti te besede takšne, kakršna je; se pravi, da ni pripravljen sprejeti Jezusa takšnega, kakršen je.

Zato je zelo pomembno, da skušamo zelo zavestno živeti prizor, ki nam ga ponuja evangelist Luka v odlomku o Marijinem obisku pri Elizabeti, ki nam govori o srečanju. Nagovarja nas neskaljeno veselje, ki ga obe ženi izkazujeta druga drugi.

Čeprav človek v svoji gorečnosti zgreši smer in ne služi več usmiljenemu in milostljivemu Bogu, ga Bog ne zavrže. Približa se temu človeku in mu pomaga, da vstane in stopi na pot spremenitve; na pot, na kateri dozori za oznanjevalca Božjega veličastva, ki se razodeva v glasu rahlega šepeta.

To mi pove, da ljudje Jezusa lahko najdemo. To ni bila neka posebnost Jezusovih sodobnikov, tistih, ki so bili deležni čudežne pomnožitve kruha. Koliko ljudi se tudi danes spomni Jezusa in se obrne nanj, takrat ko potrebujejo njegovo varstvo ali njegovo pomoč.