Angie Windnagle, Večerno izpraševanje vesti, ki ti pomaga postati boljša žena (Vir: Aleteia)
Ta preprosta duhovna vaja je spremenila moj zakon. In ni le za žene: možje bodite pozorni na to!
Moj najmlajši sin še ni star dve leti, a obožuje lepe pobarvanke in flomastre (potem, ko je ugotavljal, ali so ti užitni ali ne ‒ znano, kajne?). Ko se usede, se res osredotoči, nasloni svojo malo glavico in telo ter natančno drži pisalo kot da bo kmalu ustvaril mojstrovino.
Po prvi napaki, se njegovo telo strese in flomaster svobodno zdrsi po strani, in neugledno, kot tipičen malček na papir nariše črte.
Zame je bilo nekaj presenetljivega, kako skuša posnemati starejše brate. Ker imam tri (kmalu bo tu četrti) otroke, sem opazila to notranjo rast do katere pride, ko napredujejo od širokih k vedno natančnejšim in odločnejšim potezam. In to ne velja le za barvanje, ampak za vse stvari v življenju. Uglašujejo se na človeškost in čudovito je biti priča temu.
Ko sem se poročila, je bilo moje srce polno te vztrajnosti, ki jo izražajo moji sinovi, zakonu sem se približala v veliki meri na način »vau, pa sem to dobila!« Usediva se in se lotiva dela.« Kot moj malček, sem bila vznemirjena, da bom delala to, kar sem videla v številnih lepih zakonih. Bila sem malce nevedna glede tega, kaj naj bi bilo dejansko treba storiti, da bi ustvarila mojstrovino zakona – takrat sem bila samo vznemirjena, da sem del tega.
Toda kot se pri parih zgodi, sva pričela rasti. In tako kot najin drugi sin, ki je star tri leta, nisva več tako navdušena nad barvo in nad papirjem, ko opazujeva, kako drugi ustvarjajo prave umetnine – midva pa še vedno zapravljava čas s tem, da riševa črte. Želela sem si svetost, globoko in trajno ljubezen. Toda, ko sem obtičala nekje na sredini, sem se počutila zafrustrirano.
Redno sem molila in vsak večer opravila izpraševanje vesti, pri katerem sem na splošno razmislila o svojem dnevu, iskala odpuščanje in molila, da bi bila naslednji dan boljša. A nekaj me je sililo, da kopljem globlje, da bi nekako lažje preverila, kako živim svojo poklicanost v zakon, in ne da zgolj živim neko na splošno dobro življenje.
Želela sem, da bi me nekaj izzvalo in naučilo, kako vztrajati in delati na mojstrovini, ki sem si jo želela. V tem času sem brala knjigo Matere Terezije Pridi, bodi moja luč. Ob koncu knjige piše, kako je preverjala zaobljubo oz. življenjsko obljubo, ki jo je dala. Nato je razmišljala ob vprašanjih, kako dobro živi svojo vero. Tu ni bilo prostora za opravičevanje. Bila je natančna in dosledna do sebe.
Ko sem to brala, se je v meni vzbudila globoka želja, da bi tudi sama na podoben način razmišljala o svoji poklicanosti. Nad zgolj splošnim delati dobro in slediti zapovedim, sem želela iti globlje in si bolj prizadevala odpraviti nepopolnosti, da bi tudi jaz postala boljša žena.
To me je vodilo k vaji opravljanja eksamna. Če še niste molili na ta način, gre preprosto za bolj osredotočeno in intenzivno obliko krajšega dnevnega izpraševanja vesti ob koncu dneva. Je kot učenje otroka, ki se raje drži črt kot da bi zgolj stran pobarval.
Eksamen začnemo na določenem področju življenja ali duhovnosti. Pomaga nam iti globlje, da lažje odkrijemo stvari, ki nas ločujejo od tega, da bi ljubili kot Bog ljubi nas. Številni svetniki so to vajo priporočali za rodovitno molitveno življenje. Splošni način je, da si rezerviramo čas za molitev in počasi in premišljeno odgovarjamo na vprašanja. Iz teh vprašanj lahko razločimo področja, na katerih nam je spodletelo in nato prosimo za odpuščanje; odločeni, da bomo na tem področju v prihodnje napredovali.
K temu načinu molitve v mojem zakonu naju je pred nekaj leti spodbudila grda sebičnost, do katere je prišlo zaradi nepriznavanja lastnih padcev in pripisovanja krivde drugemu. Bila sva v stresu, prizadeta in sva se raje osredotočala nase kot na to, da bi skupaj iskala odpuščanje in svetost. Čeprav sva še vedno molila skupaj in drug za drugega, nisva želela bolj napredovati v duhovni nameri rasti v kreposti. Zato sem si začela zastavljati vprašanja o svojem zakonu in dejanjih v duhu pisanja Matere Terezije:
– Ali se izražam z besedami, ki so dobre, resnične, ljubeče in lepe? Ali pa v pogovoru z njim uporabljam ostre, obsojajoče in obtožujoče besede?
– Sem se glede zakonca pritoževala (v sebi ali na glas)?
– Ali z drugimi delim informacije o mojem zakoncu, ki jih ne bi smela? Posebno tiste o njegovih padcih ali napakah?
– Ali zakonca krivim za svoje napake?
– Se nagibam k napuhu, ko se zakonec pritožuje ali potrpežljivo prenašam napake?
Ta prva vprašanja sem kasneje predelala v pripravi Večernega izpraševanja vesti za može in žene (gl. spodaj), z željo, da bi mi pomagala osredotočiti se na Božjo voljo zame in svetost v moji poklicanosti.
Da opravim eksamen, si vzamem list z vprašanji in si pred spanjem najdem tih kotiček za molitev. Začnem s prošnjo za milost. Nato počasi premišljujem ob vprašanjih. Včasih določena vprašanja niso tako aktualna v določenem času, zato se ne zadržujem preveč pri slednjih.
Toda Sveti Duh najde odličen način, da mojemu srcu približa tista, ob katerih moram moliti in področja, na katerih moram rasti. Če je bil težak teden in sem s svojim možem govorila ostro, si vzamem čas za premislek o tem, prosim Boga za odpuščanje in milost, da prosim za moževo odpuščanje in se poboljšam. Moj mož uporablja eksamen na podoben način kot jaz, in razmišlja, kako lahko raste kot mož.
Duhovno nama je eksamen dal priložnost, da sestopiva z lastne sebičnosti in svoji srci usmeriva k nebesom in drug k drugemu. Postal je duhovno preverjanje najinega zakona – k eksamnu se lahko vrneva, ko čutiva potrebo in vidiva, koliko sva napredovala v načinih, kako ljubiti bolje. Pomagal nama je rasti v sočutju, razumevanju, potrpežljivosti in ljubezni.
… Nisem se še približala mojstrovini zakona, ki sem jo opazovala okrog sebe ali svetosti, ki si jo želim, toda opravljanje posebnega eksamna o moji poklicanosti, je obrodilo sadove, ki jih ni mogoče zanikati. Ko vedno bolj odkrivam svoje temne strani, čutim luč in ozdravljenje, ki se vedno bolj ukoreninjata v najinem zakonu.
Večerno izpraševanje vesti za može in žene (Yellow Pelican)
Tu je kratko razmišljanje, ki pojasnjuje, kako ob koncu dneva molim pri izpraševanju vesti ob tem, kako sem ljubila svojega moža. Če želite ob njem moliti, bo morda koristno najprej prebrati naslednji izvleček iz knjige jezuita Johna Hardona…:
»Preden uporabimo določeno izpraševanje vesti za svoje duhovno življenje, se je dobro vprašati: »Katere so tiste kreposti, za katere iz izkušnje vem, da jih moram najbolj gojiti?«
Razlog, zakaj je potrebno najprej odgovoriti na to vprašanje, je, da nisva oba enako nagnjena k isti vrsti grehov. Niti nisva vedno osebno preizkušana glede istih stvari. Modrost je najprej v tem, da moram najprej vedeti dovolj o sebi, da bom sposobna priti do korenin svojih lastnih moralnih šibkosti. Sicer bom morda ignorirala tisto, kar v mojem moralnem življenju res potrebuje pozornost in se osredotočala na to, kar zame v mojem služenju Bogu, ni tako nujno.
Bila bi tudi napaka, če bi predpostavljala, da sem zaradi spremljanja svojih moralnih šibkosti, »negativna« v mojem prizadevanju za svetost. Nasprotno, Bog nam po svoji previdnosti, dopušča pasti na tistih področjih, na katerih še posebno pričakuje, da bomo rastli v kreposti. V izvajanju teh kreposti lahko pademo bodisiz grehom ali opustitvijo ali z mlačnostjo, ko ne ravnamo tako velikodušno kot bi lahko odgovorili na milost, ki smo jo od Boga prejeli.«
Večerno izpraševanje vesti za može in žene (celotno besedilo)
»Deni me kot pečat na svoje srce, kot pečat na svoj laket! Zakaj močna kakor smrt je ljubezen… Njene strele so ognjene strele, Gospodov plamen. Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in reke je ne morejo preplaviti.« Vp 8,6-7
– Sem danes v besedah in dejanjih izrekla: Rada te imam?
– Ali se izražam z besedami, ki so dobre, resnične, ljubeče in lepe? Ali pa v pogovoru z njim uporabljam ostre, obsojajoče in obtožujoče besede?
– Sem se glede zakonca pritoževala (v sebi ali na glas)?
– Ali z drugimi delim informacije o mojem zakoncu, ki jih ne bi smela? Posebno tiste o njegovih padcih ali napakah?
– Ali naklanjam prednost dvomu ali o njem/njej vedno predvidevam najslabše?
– Ali nudim ljubečo potrpežljivost, ko zakonec preživlja težko obdobje ali pa izgubim potrpljenje in mi manjka sočutja?
– Ali čutim s trpljenjem zakonca?
– Ali vztrajam pri užaljenosti ali zameri ali jezi?
– Ali izberem nasmeh in prinašam mir v dom, tudi ko ju ne čutim?
– Sem za zakonca odsev Božje brezpogojne ljubezni?
– Sem zakonca na kakršenkoli način uporabil kot sredstvo za dosego cilja?
– Sem ga/njo ljubil/a kot Božjega otroka, ki ima vrednost sam v sebi?
– Sem danes naredil kaj za to, da bi bilo življenje za zakonca bolj znosno?
– Sem molil z njim/njo in zanj/zanjo?
– Sem mu takoj odpustil napake ali jih pogrevam?
– Sem sebe ali zakonca jemal preresno in mi ni uspelo biti vir veselja?
– Sem bral, poslušal, molil za ali opazil vsaj eno majhno stvar, na kateri lahko gradim odnos?
– Sem danes za zakonca naredil kako dejanje ljubezni ali služenja?
– Sem bil čist v mislih medtem ko sem bil ločen od zakonca?
– Sem ohranjal nezdrava prijateljstva ali drugim dopuščal, da so zavzeli mesto, ki je pomembnejše od mojega zakona?
– Sem podpiral ali gledal oddaje ali medije, ki skušajo razvrednotiti krščanski zakon?
– Ali znam izreči: oprosti in odkrito priznam napake?
– Ali zakonca krivim za svoje napake?
– Se nagibam k napuhu, ko se zakonec pritožuje ali potrpežljivo prenašam napake?
– Sem zakoncu danes naklonil svojo prisotnost in čas?
– Ali so zapravljanje, video igrice, knjige, filmi ali druge ustvarjene stvari danes prevzele prednost nad mojim zakonom?
– Ali ljubim kot bi Kristus ljubil mene?
Več na: http://yellowpelican.net/nightly-examen-for-husbands-and-wives/
Več na: http://forher.aleteia.org/articles/nightly-examen-help-become-better-wife/