Marie-Laure Castelnau, Vaši otroci naj se kar dolgočasijo; prihodnost človeštva je od tega odvisna (Vir: Aleteia)
Ali po prihodu poletja otrokom res pomagamo, ko jim ponujamo nenehno zabavo?
Ko si želimo otroke v dolgem poletju zaposliti, je izbira dejavnosti skoraj neskončna… In na srečo, ne glede na to, koliko je vaš otrok star, so na voljo dejavnosti, ki čakajo nanj. Tako starši hitimo, ko hodimo po svoje otroke po končanih dejavnostih… Pogosto je vsak prosti čas poln bojazni, da se bodo otroci dolgočasili. Včasih povsem natrpamo njihove urnike, da se nam ne bi motali okoli hiše in pod nogami, ali iz izobraževalnih razlogov: želimo si, da naši otroci ne bi tratili toliko dragocenega prostega časa, ne da bi se kaj naučili.
Kakorkoli, organizacija vseh teh poletnih dejavnosti zadnje čase postaja prava služba… In lahko bi se vprašali: Ali je vredno?
Francoska klinična psihologinja Pascaline Poupinel na to vprašanje odgovarja z odločnim »ne«. Pravi, da svojim otrokom s tem, da njihove urnike trpamo z dejavnostmi, ne delamo nobene usluge in da dolgčas ni nujno največji sovražnik poletnih počitnic.
Dolgčas, vir zaskrbljenosti
»Dolgčas pogosto prehitro razumemo kot ukvarjanje z ničemer. In odrasli mislijo, da njihovi zdolgočaseni otroci tratijo čas,« razlaga Poupinelova. Seveda je vir stresa in vznemirjenja tudi to, da otroci ves čas tičijo okrog hiše in sprašujejo: »Kaj naj delam? Ne vem, kaj naj delam!« ali ko vas hočejo vsake pet minut pretentati z: »Si lahko sposodim tvoj iPad? Ali lahko nekoga povabim na obisk?« Zdi se, da se ne znajo zaposliti na kak drug način, in to je lahko razlog za skrb.
Soočanje z dolgčasom, znamenje dobrega duševnega zdravja
Čeprav številni starši čutijo dolžnost, da svoje otroke zaposlijo preko celega dne, »ni resnične potrebe po tem«, pravi Poupinelova. In to je nekaj, o čemer bi starši morali razmisliti, saj način, kako starši organizirajo njihove dejavnosti lahko pomaga ali pa slabo vpliva na fizično in duševno zdravje. Del zdravega ravnovesja je biti sposoben soočiti se z dolgčasom.
Naj na vas ne vpliva današnja družba
Sodobna družba vpliva na nas in nas spodbuja, da bi svoje otroke preobremenili, na to Etty Buzyn, psihoterapevtka in psihoanalitičarka opozarja v svoji knjigi: Očka, mamica, dajta mi nekaj časa za sanjarjenje (knjiga je izšla v francoščini pod naslovom Papa, maman, laissez moi le temps de rêver). Našo potrošniško družbo vodi ideja po »še in še«.Naša tekmovalna družba nas spodbuja, da bi svoje otroke opremili z orodji in znanjem, kako biti učinkovit in agresiven, da bi se bili sposobni soočiti z izpiti, pridobiti višjo izobrazbo in prihodnje zahteve poklica. In ta vpliv je sila, ki vstopa v naše domove zahvaljujoč vedno večjemu dosgu digitalnega sveta. Družba sili otroke in starše, da prehajajo z enega ekrana na drugega: s prenosnega računalnika na pametni telefon, s televizije na tablico. Gumba za izklop pa ni.
Ustvarjajte meje!
Lotite se na primer daljše skupne vožnje. Danes se vedno več otrok med vožnjo na vlaku ali v avtu dolgočasi. »V našem času so bila takšna potovanja priložnost za sanjarjenje, gledanje skozi okno, štetje rdečih avtomobilov, klepetanja ali pregovarjanja z družino, izmišljanja iger, petja ali preprosto ugotovitve, da se že dolgo vozimo,« pravi Poupinelova z nostalgijo. Danes svojim nepotrpežljivim potnikom, še preden pripnemo varnostne pasove, predlagamo, da si na iPadu pogledajo film ali igrajo igrico. In priznajmo. To je tehnika, da si med potovanjem kupimo malo miru in tišine…
Toda zakaj je tako pomembno, da ta neproduktiven čas pustimo prazen? Poupinelova poudarja tri bistvene kreposti:
- Sposobnost biti sam
Za otroke je nujno, da se naučijo biti sami, kot je pomembno, da izkusijo pričakovanje,frustracijo, praznino, ki jo bo napolnila zadovoljitev želje. »Otrok, ki joče po materinih prsih kaže svoj prvi naravni fizični človeški odgovor.« Sposobnost biti samje tudi sposobnost reči »Jaz«, zavedati se, da obstajamo in da najdemo vire, da smo lahko sami srečni. Znati biti sam pomeni imeti zaupanje vase. Biti sposoben igrati se sam ali sam zaspati, je znamenje čustvene varnosti.
- Sposobnost sanjati
Samo kadar otroci ali mladi ne delajo ničesar, lahko sanjarijo. In sanjariti pomeni, da si predstavljajo, ustvarjajo, želijo, gradijo sebe, eksperimentirajo… To je dragocen in nujen trenutek med katerim ne razmišljamo in dovolimo, da se rodijo nove zamisli, imamo čas, da odkrijemo najgloblja hrepenenja. Kot je napisal William Shakespeare: »Iz takšne smo snovi kot sanje.«
To, da se odklopimo zagotavlja tudi čas, da se sprostimo po zahtevah šole in drugih dejavnostih. Bodite previdni. Pustiti otroke sanjariti ne pomeni »prepustiti jih njihovim napravam brez pravil in omejitev«, poudarja Buzynova. »Tak otrok ne bo nikoli imel priložnosti graditi svoje osebnosti ali socializirati se« in morali mu bomo preusmeriti pozornost. V otrokovem življenju so meje pomembne.
Čeprav se sliši dramatično, je prihodnost naše družbe odvisna od sposobnosti naših otrok, da znajo sanjati.
Naši otroci bodo odgovorni za to, da bodo ponudili inovativne ideje in rešitve za številne probleme, s katerimi se bo soočala naša družba. Izkoristiti moramo njihovo sposobnost ustvarjalnega mišljenja, razmišljanja izven ustaljenih okvirjev. Preprosto, morajo sanjati.
- Sposobnost povzročiti želje, motivacije, ugodje
Pomembno je, da pustimo dovolj praznine za razvoj otrokove ustvarjalnosti, želja, motivacij in ugodja. Ko prejmemo nekaj, kar si želimo dobiti takoj, ni isto, če na zadovoljitev čakamo in čakamo. Pomisliter samo na božič: vznemirjenje je v pričakovanju, odlaganju naše želje po predmetu, ki si ga želimo. Zadovoljitev te želje daje ugodje in dopuša otroku, da vzcveti. Francoska psihoanalitičarka Francoise Dolto je nekoč dejala: »To, da stvari naredimo za lahke, zapolni potrebo ne pa želje«
Zato se v tem poletju, ko bodo vaši otroci javkali za mizo ali vaši mladi poležavali na kavču, ne vznemirjajte. Veselite se in si recite: »Super je… Dolgočasi se!«
Več na: https://aleteia.org/2017/07/06/let-your-kids-be-bored-the-future-of-our-world-depends-on-it/