Papež med opoldanskim nagovorom: Sprejeti luč sveta – Spremeniti svoje drže in dejanja (Vir: Radio Vatikan)
Tudi mi smo slepi. Potrebujemo novo luč
V središču evangelija za četrto postno nedeljo je bil prizor o Jezusu in sleporojenem (glej Jn 9,1-41). Kristus mu povrne vid in ta čudež naredi z neke vrste simboličnim obredom. S slino naredi blato in mu pomaže oči. Zatem mu naroči, naj gre in se umije v vodnjaku Síloe. Ta gre, se umije in spregleda. S tem čudežem se nam Jezus pokaže kot »luč sveta«. »Sleporojeni predstavlja vsakega od nas, ki smo bili ustvarjeni, da bi poznali Boga, a smo zaradi greha kakor slepi. Vsi potrebujemo novo luč, luč vere, ki nam jo je dal Jezus,« je zatrdil papež. S tem, ko sleporojeni dobi vid, se odpre za Kristusovo skrivnost. »Veruješ v Sina človekovega?« ga vpraša Jezus. In odgovori mu: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu pravi: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« »Verujem, Gospod,« odgovori mož in se pred Jezusom pokloni do tal.
Jezus je luč sveta. Poklicani smo biti otroci luči
Sveti oče je dejal, da nas ta evangeljski prizor usmerja k premisleku o naši veri v Kristusa, Božjega Sina. Obenem se navezuje tudi na krst, ki je prvi zakrament vere: zakrament, po katerem smo preko ponovnega rojstva iz vode in Svetega Duha »prišli na svetlo«. Kakor se je to zgodilo sleporojenemu, ki so se mu odprle oči, potem ko si jih je umil v vodi vodnjaka Síloe. Podoba sleporojenega in zatem ozdravljenega predstavlja nas, kadar se ne zavedamo, da je Jezus »luč sveta«, kadar gledamo drugam, kadar se raje zanašamo na male luči, kadar tavamo v temi. To, da sleporojeni nima imena, nam pomaga, da v njegovi zgodbi vidimo svoj obraz in svoje ime. »Tudi mi smo bili ‘razsvetljeni’ s Kristusom pri krstu in smo torej poklicani, da se obnašamo kot otroci luči,« je poudaril Frančišek. Obnašati se kakor otroci luči pa zahteva »spremembo miselnosti, sposobnost presojati ljudi in stvari v skladu z novo vrednostno lestvico, ki prihaja od Boga«. »Zakrament krsta namreč zahteva neomajno in odločno izbiro, da živimo kakor otroci luči in hodimo v luči,« je dejal papež.
Zapustiti lažne luči predsodkov, ocenjevanja, obsojanja
In kaj pomeni »imeti resnično luč«, »hoditi v luči«? Pomeni predvsem »zapustiti lažne luči«, hladne in površinske luči predsodkov do drugih, kajti predsodek izkrivlja realnost in nas obteži z odporom do tistih, ki jih neusmiljeno ocenjujemo in nepreklicno obsojamo. Še ena lažna luč, ker je zavajajoča in dvoumna, je »osebni interes«. Če ljudi in stvari ocenjujemo na osnovi kriterija, ki je nam koristen in nam všeč, v odnose in situacije ne vnašamo resnice. Če hodimo po poti, kjer iščemo samo osebni interes, hodimo v mraku.
Sprejeti luč vere in odkriti dar krsta
Ob koncu nagovora je papež Frančišek namenil prošnjo še Materi Mariji: »Sveta Devica, ki je prva sprejela Jezusa, luč sveta, naj nam izprosi milost, da v tem postnem času ponovno sprejmemo luč vere ter tako odkrijemo neprecenljivi dar krsta. To novo razsvetljenje naj spremeni naše drže in dejanja, da bomo tudi mi, začenši pri svojem uboštvu, prinašalci žarka Kristusove luči.«
Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/03/26/papež_med_opoldanskim_nagovorom_sprejeti_luč_sveta/1301332