Diane Montagna, Obhajilo za ločene in ponovno poročene katolike: Kako se bo s tem predlogom soočil papež Frančišek?
Morda ima ključ do odgovora par iz Mehike
Kako se bo papež Frančišek v svoji posinodalni apostolski spodbudi soočil s ključnim in kontroverznim vprašanjem o svetem obhajilu za ločene in ponovno poročene katolike?
Eden izmed možnih načinov bi bil potrditev poti vključenosti, ki jo je pohvalil na svojem nedavnem potovanju v Mehiko.
Ko se je 15. februarja srečal z družinami, v Tuxtla Gutierrez, v južni Mehiki, je papež prisluhnil pričevanjem štirih družin, ki so na različne načine »ranjene«.
Eden izmed njih sta Humberto in Claudia Gomez, par, ki je civilno poročen 16 let. Humberto ni bil še nikoli poročen, medtem ko se je Claudia ločila, ko je imela tri otroke. Par ima enega otroka, ki je sedaj star 11 let in je ministrant.
Par je papežu opisal svojo pot nazaj k Cerkvi. »Najin odnos je bil odnos ljubezni in razumevanja, a bila sva daleč od Cerkve,« je dejal Humberto. Potem jima je pred tremi leti »spregovoril Gospod« in pridružila sta se skupini za ločene in ponovno poročene. »To je spremenilo najini življenji«, je rekel. »Rastla sva v bližini Cerkvi in od bratov in sester ter naših duhovnikov iz skupine sva prejela ljubezen in usmiljenje. Potem, ko sva prejela objem in ljubezen našega Gospoda, sva čutila, da najini srci gorita!«
Humberto je nato papežu, ki je ob poslušanju pokimal, povedal, da on in Claudia ne moreta prejeti evharistije, a »lahko vstopita v občestvo, če pomagata bolnim in potrebnim.« Zato sva prostovoljca v bolnišnicah. »Obiskujeva bolnike,« je dejal. »Ko sva jih obiskovala, sva opazila, da njihove družine potrebujejo hrano, oblačila in odeje«, je odgovoril na glasen aplavz.
Nato sta dve leti delila hrano in oblačila. Claudia zdaj kot prostovoljka pomaga v zaporu. Pomagata tudi zaporniškim odvisnikom »s tem, da jih spremljata in z izdelki za higieno«.
»Gospod je velik«, je sklenil Humberto, »in dopušča nama, da služiva potrebnim. Midva sva preprosto rekla da in on nama je pokazal pot. Blagoslovljena sva, ker imava zakon in družino, v kateri je Bog v središču. Papež Frančišek, najlepša hvala za vašo ljubezen.«
Papež Frančišek je Humbertu in Claudii pred vsemi navzočimi priporočil, naj »iščeta, kako deliti Božjo ljubezen po služenju in pomoči drugim.«
Nato jima je rekel: »Vidva sta imela pogum, in molita, ostajata z Jezusom, sta del življenja Cerkve. Uporabila sta prelep izraz: »V občestvo vstopava po bratu, ki je šibek, bolan, v potrebi, v ječi.« »Hvala vama, hvala vama!«
Zgled teh dveh zakoncev je na papež Frančiška naredil tak vtis, da se je še enkrat skliceval nanju na tiskovni konferenci na letalu, ko se je iz Mehike vračal v Rim. Sklicujoče se na ta par, je novinarjem dejal, da je »ključna beseda, ki jo je uporabila sinoda – in jo bom ponovil – vključiti ranjene družine, družine ločenih in ponovno poročenih, v življenje Cerkve.
Na vprašanje novinarja, ali to pomeni, da bodo ločeni in civilno poročeni lahko prejemali sveto obhajilo, je papež Frančišek odgovoril: To je nekaj… to je nekaj, kar zadeva dom. Biti vključen v Cerkev ne pomeni »prejemati obhajilo«. Poznam ponovno poročene katolike, ki gredo v Cerkev enkrat ali dvakrat na leto: »Rad bi prejel obhajilo!«, kot da bi bilo obhajilo pohvala. Gre za vključenost…«
Dodal je, da so »vrata vedno odprta« toda »ne morete kar reči: odslej lahko prejemajo obhajilo«. To bi tudi ranilo zakonce, pare, ker jim ne bi pomagalo na poti vključenosti,« je dejal papež. »Tadva sta bila srečna! Uporabila sta res lep izraz: »Ne prejemava obhajila, ampak občestvo najdeva s tem, ko obiskujeva ljudi v bolnišnici, v tem ali onem služenju…«
Dodal je, da je Humbertova in Claudiina vključenost ostala. »Če je zanju pripravljeno še kaj drugega, jima bo Gospod povedal, toda … to je potovanje, je pot…,« je rekel.
Primer Humberta in Claudie je bil opažen kot največji zgled vključenosti in polnejše deležnosti v Cerkvi brez dopuščanja prejemanja svetega obhajila. Če odgovor papeža Frančiška med njegovim srečanjem z družinami v Mehiki in na tiskovni konferenci na letalu točno odražata njegovo misel, je verjetno, da svetega obhajila ne bo označil kot »polnejšo deležnost v življenju Cerkve«, kar so si sinodalni očetje želeli za ločene in ponovno poročene…