»Ne dotikaj se tega!« (Vir: Družina)
Bog me je rešil s hrepenenjem po ustvarjanju, ki je bilo močnejše od skušnjave nočnega življenja
Mama je bila vzgojena v veri, oče pa ne, ni bil krščen. Poročila sta se civilno, vendar sta me vseeno »dala« krstiti. Hvaležna sem jima za to njuno odločitev. Bogu hvala! Verouka v otroštvu nisem obiskovala, stara mama me je naučila moliti Sveti angel, varuh moj. Ta mi je ostal v srcu.
Bila sem živahen otrok, obdarovana s številnimi talenti. Likovno nadarjenost in rokodelske spretnosti sem podedovala po obeh rodovih, maminem in očetovem. Mama me je ljubeče vzgajala pri mojem otroškem ustvarjanju, me pohvalila in opogumljala k izražanju idej. V osnovni šoli sem obiskovala likovni krožek. Stara mama me je učila šivati, teta me je naučila plesti. Bila sem odličnjakinja, zato so mi nekateri odsvetovali vpis na »preprosto« Srednjo tekstilno šolo, kamor sem se pozneje vseeno vpisala. Naučila sem se krojiti in šivati; kako iz idejne skice oblačila narediti dvodimenzionalni kroj na papir in ga zašiti v 3D oblačilo po telesni meri človeka. Še vedno mi je v veselje reševati to »matematiko izziva«: kako zamisel uresničiti v času in prostoru.
Po srednji šoli sem študirala oblikovanje tekstilij in oblačil. Med študijem sem prejela Zoisovo štipendijo za nadarjene. S sošolci na fakulteti smo bili velikokrat samoiniciativno ustvarjalni. Moji starši so takrat že bili ločeni. Nisem poznala Jezusa Kristusa. Živela sem liberalno, stran od Cerkve. Med študijem sem med vikendi s prijatelji ponočevala po klubih. Tam sta nas mlade pričakala temna trda glasba in alkohol. Sledila je marihuana. Potem so se pojavila mamila v tabletah in belem prahu. Prijateljica je pristala na igli. Žalostno. Zelo dobro se spominjam trenutka, ko so mi v družbi ponudili belo črtico, meni pa je notranji glas jasno in odločno rekel: »Ne dotikaj se tega! Ne drzni si niti poskusiti!« In sem ubogala notranji glas. O, kakšna milost, da sem ga sploh slišala! O, kakšna milost, da sem ta glas poslušala in ubogala. Verujem, da je bila to posebna milost Svetega Duha!
Druga močna varovalka, način, kako me je Gospod Bog reševal iz teme nočnega življenja po klubih, pa je bila ustvarjalnost. Ustvarjalno delo med študijem in skupni ustvarjalni projekti s sošolci so me tako zelo veselili, da sem sredi ponočevanja velikokrat raje šla domov, da sem bila trezna za naslednji dan ustvarjanja. Ustvarjanje mi je toliko pomenilo. Hrepenenje po lepem in po ustvarjanju je bilo močnejše od skušnjave droge, nočnega življenja. Slava Svetemu Duhu, Creatorju Spiritusu!
Pozneje, po študiju, sem nezasluženo prejela dar vere, dotik božje ljubezni. Prejela sem svete zakramente v katehumenatu. Moj rodni oče enako. In mama se je vrnila s srcem v Cerkev. Kakšna milost je dar vere! Slava Jezusu Kristusu! Slava Očetu! Hvala dobremu Bogu!
Molimo za druge. Pričujem, molitve niso zaman. Jaz sem »izmoljena«. Molimo za mlade. Molim za vse, ki iščejo Ljubezen: »Gospod Jezus Kristus, izročam ti vse, ki na napačnih mestih in na napačen način iščejo ljubezen. Iščejo tebe, ki si Ljubezen, a oni te še ne vidijo z očmi vere, ne sprejmejo … Zanje te prosim, kakor so drugi prosili zame … Hvala ti že vnaprej. Smo tvoje pretočne posode. Amen. AVE! Lep pozdrav vsem nebeščanom!«
Ni še konec presenečenj zame. Božji dar ustvarjalnosti in dar realizacije sedaj uporabljam v politiki, za skupno dobro. »Hvala Ti, Gospod, za tako pestro življenje in za možnost večnega življenja! Sprejmem. HVALA. Amen.«
Aleksandra Gregl
Več o ustvarjalnosti si lahko preberete v novi številki revije za krščansko duhovnost Božje okolje z naslovom Bodi ustvarjalen.
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/»ne-dotikaj-se-tega«