Po okrevanju zaradi poskusa samomora, Luke Maxwell ponuja upanje najstnikom, ki trpijo zaradi depresije

Zmerna čustvena depresija se je pri Luku Maxwellu začela, ko je bil star 12 let. Pri 16-ih letih so ga povsem preplavila. Občutil je stalno žalost, nespečnost, pomanjkanje energije in izgubil je vero v Boga. Kljub številnim dokazom, je nekdanji ministrant iz dobre katoliške družine verjel, da nikogar ne skrbi zanj in da se stvari ne bodo nikoli izboljšale.

Tako je 3. decembra 2012, Luke vzel družinski kombi in se z njim vozil po soseski. Ko je videl prihajajoči avto, je najstnik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom pospešil na 60 km/h, vozil naravnost proti vozilu in pozdravljal smrt, ki ga bo osvobodila njegove bolečine.

Dejstvo, da je Luka še vedno živ, je le eden od čudežev njegove zgodbe. In zaveda se, da ni samoumevno, da je dobil še eno priložnost v življenju.

Med intervjujem, ki ga je vodil Christopher Closeup, je Luke povedal, da so mu po njegovem poskusu samomora postavili diagnozo velike depresivne motnje, ki jo povzroča dedna genetska lastnost. Zato je mladi mož, ki rad pove, da je kljub temu, da je z družino vsak večer molil rožni venec, začel verjeti: „Bog me ne ljubi. Če bi Bog res obstajal, potem ne bi dopustil, da bi se mi to zgodilo. Sam sem.” Spominjal se je: “ Moj pogled na svet je bil prepleten z resničnostjo, ki v resnici ni bila resnična.”

Ne glede na to, kako se je počutil, je Luke zadrževal svoje misli zase in preživel veliko časa sam v svoji sobi. Danes ve, da sta izolacija in nespečnost, dva največja simptoma njegove depresije. Problem je bil, da niti Luke niti njegovi družinski člani, niso vedeli ničesar o klinični depresiji ali o njenih simptomih. Zato so njegove samomorilne težnje sčasoma napredovale do tega, da se je zaletel z avtom.

Ko je Luke ugotovil, da je preživel trčenje, je bila njegova prva misel: “Moja najhujša nočna mora se je uresničila, kajti sedaj bodo vsi vedeli. Ne morem več imeti svoje skrivnosti.”

Luke je povedal policistom, da je namerno povzročil trčenje, zato je bil aretiran, toda hkrati tudi odpeljan v bolnišnico na slikanje glave, ki je pokazalo, da ni utrpel hujše poškodbe. Kljub nesreči pri 60 km/h, pri kateri ni bil pripet z varnostnim pasom: “Sem preživel, brez poškodb.”

Razkritje Lukove skrivnosti je vodilo do nasprotnega od tega, kar je pričakoval. Njegovi starši so mu povedali, da ga imajo radi in da se lahko z njimi pogovori o čemerkoli. Popolnoma so se zavezali, da bodo poskrbeli za njegovo zdravljenje.

Premeščen je bil v ustanovo za duševno zdravje, kjer so mu postavili diagnozo in ga zdravili. Ko je bil od tam odpuščen, je večkrat na teden hodil h terapevtu in naredil tudi druge korake, da bi se pozdravil in ponovno oživil svoje duhovno življenje. Sedaj porabi več časa za molitev in življenje po zakramentih. ”To je bil (učinek) snežne kepe, ker ko zaceliš en dejavnik se počutiš malo bolje in nato je lažje zdraviti druge simptome, ki se kažejo.”

Luke, seveda ni bil edini, ki je bil vpleten v njegov poskus samomora. Tam je bil tudi voznik, Lenny Ross, ki je bil le žrtev, ker se je tam znašel ob nepravem času.

Luke je bil obtožen poskusa umora in za to so zahtevali največjo kazen. Nato se je odvetnica srečala z Lukom in prisluhnila njegovi pristni pripravljenosti, da po svoji izkušnji osvešča mladostnike in njihove starše o simptomih depresije. Verjel je, da njegova zgodba lahko spodbudi mlade ljudi, da spregovorijo o svojih čustvih, da jim ne bi bilo treba prehoditi enake poti, kot jo je on.

Odvetnica se je odločila, da se bo borila za Lukovo svobodo. In ko je Luke prosil, da bi organizirala srečanje z Lennyem, da bi se mu lahko opravičil, je igrala vlogo posrednice, da bi se spravila drug z drugim.

Osem mesecev po nesreči, sta se Luke in Lenny srečala v kavarni. “Ko je prišel” je rekel Luke, “sem ga objel in vse kar sem lahko rekel je bilo: Žal mi je. Stopil je nazaj, me pogledal in rekel: “To je vse, kar sem hotel slišati.” V tem trenutku sem se zavedel: “Počakaj. Ravnokar mi je odpustil”. Usedla sva se in se nato nekaj ur pogovarjala o njem in o njegovem življenju. Sedaj se bori zame. Zato sem tako močan zagovornik odpuščanja, resničnega odpuščanja. Ker če mi ne bi odpustil, kdo ve, kje bi bil zdaj?”

Z zmožnostjo, da se osredotoči na prihodnost je Luka ustvaril poslanstvo UCantBeErased.com, s pomočjo katerega organizira govore in posodablja komponento socialnih medijev ozaveščanja mladih. In mladi mož, ki je običajno skrival resnico o svojih občutjih, je sedaj razvil politiko popolne poštenosti. „Nič vam ne bom olepševal. Ne bom vam ponujal fantastičnega sveta, ko boste na facebooku prebrali motivacijski citat in bodo vse vaše težave izginile. Dal vam bom resničnost življenja.“

Po pogovoru z Lukom, mladostniki ne iščejo kontakta z njim osebno na javnem forumu, ampak ga pogosto iščejo preko zasebnih sporočil preko Facebooka ali Instagrama, kjer ponuja smernice. In 60 odstotkov otrok, ki se obrnejo nanj je starih 12-13. let.

Prva stvar, ki jo priporoča, je pogovor s starši o njihovih občutjih depresije, četudi to ni enostavno. Če rečejo, da tega ne zmorejo, jim pošlje pismo s svoje spletne strani, ki ga lahko uporabijo kot “grobo predlogo”, ki jo lahko dajo staršem in začnejo pogovor. Prav tako spodbuja starše, naj stopijo do otrok in se z njimi pogovarjajo o depresiji: “To je pogovor, ki jim bo pomagal do tega, da bodo zdravi in srečni ljudje. Moji starši sedaj vsem govorijo: če se kdaj počutiš depresivno – in preberejo seznam simptomov – se pogovori z nami. Ne bomo te kaznovali. Ne bomo kričali nate. Morda te bomo peljali k zdravniku ali terapevtu. Morda boš moral jemati zdravila, toda pomagali ti bomo to premagati, da boš lahko ponovno srečen.”

Tony Rossi

Vir: Aleteia

Prevod: mag. zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec, Zavod Agape