C. Brusie, Izbrati odpuščanje celo ko pride do splava (Vir: Aleteia)

Ko sem v višjem letniku fakultete ugotovila, da sem noseča sta me prešinili dve misli: 1. mojega življenja je konec in 2. nihče ne sme izvedeti za to.

Čeprav me boli, ko pogledam svojo osemletno hčer, njene velike in radovedne modre oči, njene valovite svetle lase, je bil splav ena izmed prvih možnosti, na katere sem pomislila, ko sem ugotovila, da sem noseča – in to kljub dejstvu, da sem bila vedno za življenje. Nikoli nisem v resnici razumela, kaj pomeni obdržati otroka in prvič sem videla, kako nenačrtovana nosečnost spremeni način, na katerega ženska razmišlja. Bila sem tako panična, obupana in polna strahu, da je bila edina stvar na katero sem se lahko skušala nekako osredotočiti to, kako rešiti sebe.

V situaciji krize ali nenačrtovane nosečnosti, ko si ti tista, ki je zlomljena, zlorabljena ali v najhujši možni situaciji, ki bi si jo lahko zamislila o tem, kako na ta svet roditi otroka, se tvoj pogled na splav spremeni, ker nenačrtovana nosečnost popolnoma spremeni tvoj način razmišljanja.

Ženske, ki izberejo splav, se k temu ne zatečejo zato, ker so zlobne. Morda so v eni izmed najtežjih situacij, ki si jih lahko zamisliš, morda so v splav prisiljene, ali iskreno mislijo, da nimajo nobene druge možnosti, da preživijo. Splav je vedno povezan z zapleteno situacijo. Papež Frančišek jo je opisal kot eksistencialno in moralno preizkušnjo in dejal, da je srečal toliko žensk, ki v svojem srcu nosijo brazgotino te težke in boleče odločitve. Hvala Bogu nam je papež Frančišek vsem dal zgled odpuščanja in usmiljenja, s tem ko je ženske, ki so naredile splav, in iščejo spravo, z razprtimi rokami povabil nazaj v Cerkev.

V zadnjem apostolskem pismu, Frančišek podeljuje vsem duhovnikom in ne le škofom ali za to določenim spovednikom dovoljenje, da ženskam lahko podelijo odvezo za greh splava. Papež Frančišek je v svetem letu usmiljenja duhovnikom podelil pristojnost za podeljevanje odveze v primeru splava, sedaj pa je to pravico podaljšal za nedoločeno obdobje.

»Na vso moč bi rad poudaril, da je splav težak greh, ker konča nedolžno življenje. Enako močno pa morem in moram potrditi, da ni nobenega greha, ki ga ne bi moglo doseči in ga uničiti Božje usmiljenje, ko najde spokorjeno srce, ki prosi za spravo z Očetom. Vsak duhovnik naj zato postane vodnik, podpora in tolažba pri spremljanju spovedancev na tej poti posebne sprave.«

Zdi se, da je glede na dejstvo, da je Jezus dobesedno objemal najbolj izločene člane družbe, vključno z največjimi grešniki tistega časa, zelo primerno, da Katoliška Cerkev spodbuja ženske, ki si želijo odpuščanja za greh splava in išče možnosti, da se spravijo, na način, ki jim je dostopen.

Njegova dejanja gredo preko zgolj tega, da bi duhovnikom dal dovoljenje, da podelijo odvezo za greh – on objema ljudi, ki so izkusili eno izmed situacij, ki v Cerkvi najbolj osamijo. Splav je zelo težka in občutljiva tema in kot pravi Katie D’Annunzio iz Rahelinega vinograda za CNN je to pomoč ženskam, ki so naredile splav, da se čutijo res dobrodošle nazaj v Cerkvi: »Cerkev lahko odpusti tem ženskam, toda številne izmed njih težko odpustijo same sebi,« je dejala. »Ta poteza papeža pravi: Ne osamite se, vrnite se v Cerkev.«

Sama splava nisem naredila, toda odprle so se mi oči, kako sramotna in izolirajoča je lahko nenačrtovana nosečnost. Hvaležna sem, da sem sama dobila pomoč in podporo, ki sem ju potrebovala, da sem postala mati in upam, da bo ta poteza Cerkve opogumila ženske, ne glede na njihovo preteklost, da najdejo isto opogumljajočo podporo Cerkve, ki jih bo sprejela z odprtimi rokami.

Več na: http://forher.aleteia.org/articles/choosing-forgiveness-even-comes-abortion/