Kaj je duša? (Qu-est-ce que l’âme)
Kaj je duša? Kakšno vizijo človeka imajo kristjani? Kristjan
Da bi razumeli pomen besede duša, moramo izhajati bolj iz svetopisemskega kot iz krščanskega pogleda na človeka. Slednjega je namreč zelo zaznamoval grški dualizem, ki poudarja: »Človek je sestavljen iz telesa in duše.« Sveto pismo ju nasprotno ne ločuje. Svetopisemski pogled pravi, da je človek »živo telo«: »duhovno je tudi meseno« (Peguy). Zdi se mi, da je ta svetopisemski pogled pomemben za razumevanje vere v vstajenje, v evharistijo in v Cerkev, … Vrnimo se k svetopisemski razlagi.
Duša je ves človek
Hebrejska beseda néfesh (ki jo v grščino pogosto prevajajo psyhè, v latinščino anima), ne govori le o enem delu človeka, ampak o človeku kot celoti.
Psalmist izraža željo vsega svojega bitja, ko pravi: »Mojo dušo žeja po Bogu« (Ps 42,3).
Duša je življenje
Številni prevodi so dolgo z besedo duša označevali néfesh, psyhè in anima. Tako so evangeljski odlomek Mt 16,26 prevajali: »Kaj namreč človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?« Boljši prevod pozna novi prevod Svetega pisma: »Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi?« Ko Jezus pravi, da je prišel, da bi dal »svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Mt 20,28), razumemo, da je prišel, da bi dal v odkupnino samega sebe in ne svoje duše.
Duša je človek
Sprašujete: »Kaj je duša?« Odgovorimo lahko: »Duša je človek, vi in jaz, ves človek, na katerega je naslovljen veliki evangeljski paradoks: ›Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel‹« (Mt 16,25). Ta stavek bi težko razumeli, če bi besedo psyhè prevedli z duša.
Vir: 50 questions de foi, v: Les cahiers croire, 26-27.