Duhovniki morajo razvijati svojo sposobnost razločevanja, pravi papež Frančišek (Vir: Aleteia)

Razločevanje je ključna beseda v odlomkih Radosti ljubezni (Amoris laetitia), ki zadeva sprejemanje in vodenje ranjenih in »neurejenih« družin. Prav to razločevanje je tisto, ki ga danes »duhovniki res potrebujejo«. Frančišek se je v Krakovu, popoldne 30. julija, pogovarjal s skupino 28 poljskih jezuitov. Povzetek pogovora, ki je trajal približno 40 minut, je zapisal Antonio Spadaro, direktor italijanske jezuitske revije La Civita Cattolica, in je objavljen v zadnji izdaji revije.

»Prosim vas, da delate z bogoslovci«, je dejal papež skupini jezuitov. »Predvsem jim dajte to, kar ste sami prejeli od Duhovnih vaj (sv. Ignacija Loyolskega, op.p.): modrost razločevanja. Cerkev danes potrebuje rast v sposobnosti duhovnega razločevanja. Nekateri programi oblikovanja duhovnikov tvegajo vzgojo v luči povsem jasnih in razločnih idej, in delujejo v mejah in kriterijih, ki so vnaprej strogo določeni, ne glede na konkretne situacije: »narediti moraš to, tega ne smeš narediti.« Ko potem, bogoslovci postanejo duhovniki, se znajdejo v težavah, ko morajo nuditi vodstvo tolikim mladim in odraslim. Ker mnogi vprašajo: »Lahko narediš to ali ne smeš?« In mnogi odidejo od spovedi razočarani. Ne, ker je duhovnik slab, ampak, ker duhovnik nima sposobnosti, da bi razločeval situacije, da bi jih spremljal v pristnem razločevanju. Nimajo ustrezne formacije.«

»Danes mora Cerkev rasti v razločevanju, v sposobnosti razločevanja,« je nadaljeval Frančišek. »In predvsem duhovniki to res potrebujejo za svojo službo. Zato moramo bogoslovce in duhovnike tega učiti v času oblikovanja: verniki jim bodo vedno zaupali. Res je, da duhovno vodenje ni le karizma duhovnikov, ampak tudi laikov. Kljub temu ponavljam, da je treba predvsem duhovnike tega učiti, jim pomagati v luči Vaj, v dinamiki pastoralnega razločevanja, ki spoštuje pravo, in obenem ve, kako gledati preko slednjega. To je pomembna naloga za Družbo.«

Frančišek je nato povedal, da so ga posebno zadele misli br. Huga Rahnerja: On je »mislil in pisal jasno! Hugo je delaj, da mora biti jezuit mož z nosom za nadnaravno, to je, da mora biti glede dogodkov človeškega življenja in zgodovine mož obdarovan s čutom za božje in hudičevo. Zato sveti Ignacij v Duhovnih vajah prosi za spoznanje tako namenov Gospoda življenja, kot tudi namenov sovražnika človeške narave in njegovih laži.

»Kar je jasno napisal, je jasno, in razločevanje je prav to! Bodoče duhovnike moramo oblikovati ne tako, da jih učimo splošne in abstraktne ideje, ki so jasne in razločne, ampak o tem ostrem razločevanju duhov tako, da lahko pomagajo ljudem v njihovem konkretnem življenju. Resnično moramo razumeti tole: v življenju ni vse črno ali belo. Ne! V življenju prevladujejo odtenki sive. Moramo jih naučiti razločevati to sivo področje.«

V drugem delu pogovora je papež govoril o vprašanjih, ki so mu jih zastavili mnogi mladi med Svetovnim dnevom mladih, ko je sedel z njimi. »Danes pri kosilu so mi zastavili nekaj vprašanj… Vprašali so me celo, kako grem k spovedi! Nič diskretni niso bili. Zastavili so direktna vprašanja. In mlademu človeku moraš vedno odgovoriti po resnici. Mladenič me je vprašal: »Kako se spovedujete? In začel sem govoriti o sebi. Rekel mi je: »V moji deželi so bili škandali povezani z duhovniki in nimamo poguma iti k spovedi k tem duhovnikom, ki so bili vpleteni v te škandale. Jaz tega ne morem.« Vidite, oni ti povedo resnico, včasih ti očitajo.

»Mladi govorijo direktno«, je dejal Bergolio sobratom jezuitom. »Želijo resnico ali vsaj jasen odgovor: ‘Ne vem, kako bi ti odgovoril’.« Pri mladih nikoli ne najdeš pretvez . Tako je bilo tudi z molitvijo. Vprašali so me: »Kako moliš?« Če odgovoriš teoretično, ostanejo razočarani. Mladi ljudje so velikodušni. Toda delo z njimi zahteva tudi potrpežljivost, veliko potrpežljivosti. Eden izmed njih me je danes vprašal: »Kaj naj rečem prijatelju, ki ne veruje v Boga, da bi lahko postal vernik?« Tukaj vidite, mladi včasih potrebujejo recepte in pripravljene odgovore. Odgovoril sem: Videti moraš, da je zadnja stvar, ki jo moraš narediti to, da nekaj rečeš. Začni s tem, da nekaj delaš. Potem te bo on ali ona prosil, da mu razloži, kako živiš in zakaj. »Tukaj morate biti neposredni, neposredni z resnico.«

Vir: http://aleteia.org/2016/08/26/priests-need-to-work-on-their-ability-to-discern-says-pope-francis/