Santo Casanova, Dragi otroci, tukaj očka (Vir: Aleteia)
Dragi otroci, tukaj očka!
Spite medtem ko skušam nocoj znova razmisliti, kljub nakopičenju čustev, ki me vedno znova preplavljajo in pritiskajo na moje srce. Očka je nočna ptica, kot veste, in težko se mu je sprostiti, toda ko mu to enkrat uspe, gre daleč, daleč stran…
Danes sem razmišljal, kaj bi ostalo od mene, če bi jutri, Bog varuj, očka moral oditi. Kaj sem vas naučil? Nimamo pesmi za lahko noč ali družinskih pravljic. Nimamo družinskega obreda, ki bi mu sledili odkar ste bili majhni. Ne vem, da bi delali kaj takega kot kažejo v filmih, kaj značilnega in edinstvenega. Ne izstopam preveč. Nikoli nisem v ničemer bil najboljši. Nisem dobil medalj ali najvišjega napredovanja. Nisem imel najboljše plače ali najlepše hiše. Imam neizpolnjene sanje. Morda mame ne osrečujem toliko kot bi si želel. Kričim več kot bi smel. Od vas preveč zahtevam in imam občutek, da izgubljam preveč časa s tem, da želim, da bi bile stvari tako kot si želim, namesto da bi užival v takih kot so. Včasih vidim druge očete in mame in se sprašujem, zakaj ne morem biti kot oni…
Kar lahko rečem je, da je bil vsak izmed vas treh sad ljubezni, ljubljen in zaželen od prvega trenutka spočetja. Vi ste moje veselje, moj počitek in moja bolečina, razlog mojega največjega trpljenja in razlog, da zjutraj vsak dan vstanem in se borim. Vi ste dokaz, da se srce vedno lahko še malo raztegne (npr. v času spanja) in da je vredno imeti posteljo, ki je dovolj velika, da se v njej najde mesto za vse.
Ni dneva ali noči, v katerih se moje dolge ure ne bi izgubile v vaših sanjah. Pokazali ste mi, da so najboljše plačilo poljubčki in da je kljub strahovom vredno biti pogumen in poskušati znova… in znova in znova in znova.
Očka ni najboljši oče. Ni najbolj priljubljen niti najbolj razumevajoč niti ne najbolj potrpežljiv. Nisem najboljši pevec niti najpostavnejši med očki vaših prijateljev. Očka ni najboljši v nobenem športu, ni slave. Očka je, preprosto on sam… ali to skuša biti. Očka je, to je gotovo, preživel več kot petnajst let s tem, da je vsak dan ljubil vašo mamo, se boril za svoj zakon in mu bil zvest. Očka je končal študij dvajset let potem, ko ga je začel, kljub težavam, vzponom, razočaranjem, pastem in ranam na tej poti. Očka ni nikoli obupal in ga je končal. Danes je očka inženir, četudi eden tistih inženirjev, ki raje uči otroke, igra vlogo starša in sanja o tem, kako bi bil koristen otrokom. Očka je vedno zaupal v Boga in to mu je koristilo. Očka se ni bal nekajkrat zamenjati prebivališča, ko je iskal sanje. Oče ni nikoli izpustil nasmeha ali objema za kogarkoli. Očka je pač takšen, kaj naj?
Prepoznavam, da bi rad ponudil več. So noči, ko čutim, da moja brada sivi in da v tem življenju še vedno nisem naredil nič pomembnega. Toda danes … mislim, da ne bi naredil nič boljšega kot sem s tem, da sem svetu podaril dar, ki bo spremenil zgodovino: vas.
Vi ste nedvomno najboljše. In čeprav sem včasih bil v skušnjavi, da bi si mislil, da pripadate vaši mami in meni, sem se hitro stresel in si rekel, da ste najprej in predvsem Božji – moje upanje in seme prihodnosti, ki pripada vam, da jo osvojite.
Očka bo vedno skrbel za vas, tukaj in onstran.