Pogovor dvojčkov v maternici (Vir: Aleteia)
V materinem trebuščku sta bila dvojčka. Prvi je vprašal drugega: »Ali verjameš v življenje po rojstvu?«
Ta odgovori: »Zakaj? Seveda! Nekaj mora biti po rojstvu. Morda sva tukaj zato, da se pripraviva na to, kar pride.«
»Neumnost,« je dejal prvi. »Življenja po rojstvu ni. Kakšno bi sploh bilo takšno življenje?«
»Ne vem, a tam bo več svetlobe kot tukaj. Morda bova s svojimi nogami hodila in z usti jedla.«
Dvomeči dvojček se je zasmejal: »To je absurd! Hoja je nekaj nemogočega. In jesti z usti? Smešno. Hrano zagotavlja popkovina. Po rojstvu ne more biti življenja. Popkovina je prekratka.«
Drugi otrok je ostal trden: »Mislim, da nekaj obstaja in morda je drugačno kot tukaj.«
Prvi otrok je odgovoril: »Nikoli ni še nihče prišel nazaj od tam. Rojstvo je konec življenja in po rojstvu ni ničesar razen teme in strahu in nikamor nas ne pripelje.
»Dobro, ne vem«, je dejal dvojček, »toda gotovo bova videla mamo in ona bo poskrbela za naju.«
»Mamo?« se je krohotal prvi otrok. »Ti verjameš v mamo? Kje pa je zdaj?«
Drugi otrok je mirno in potrpežljivo skušal razložiti: »Vsepovsod okoli naju je. V njej živiva. Brez nje tega sveta ne bi bilo.«
»Ha! Ne vidim je, zato je edino logično, da ne obstaja.«
Nakar je drugi odgovoril: »Včasih, kadar si v tišini, jo lahko slišiš, lahko jo začutiš. Verjamem, da obstaja resničnost po rojstvu in da sva tukaj, da se pripraviva na to resničnost, ko pride…«
Več na: http://aleteia.org/2017/01/26/in-the-womb-two-babies-debate-matters-of-facts-and-faith/