Mojca M. Štefanič, Frančišek obhajal bogoslužje z gruzijskimi katoličani (Vir: Družina)
Papež Frančišek je med obiskom v Gruziji tamkajšnjo katoliško manjšino pozval k odprtosti in dialogu. Ni dobro, če se človek navadi na zaprto »mikroklimo«, je sveti oče dejal v nagovoru med sobotnim bogoslužjem na stadionu v Tbilisiju. Katoličani morajo zbrati pogum in »odpreti vrata«, saj potrebujejo široka in odprta obzorja.
V Gruziji po navedbah iz Vatikana živi okoli 112.000 katoličanov, večinoma pripadnikov vzhodnih Cerkva. Večina Gruzijcev podpira tamkajšnjo pravoslavno Cerkev, ekumenski odnosi pa veljajo za precej zapletene.
Frančišek je katoličane spodbudil, naj se ne vdajo pesimizmu, ampak naj bo Cerkev vedno »hiša tolažbe«, saj smo poklicani, da »prinašamo upanje, odpravljamo brezup, prinašamo Jezusovo luč, toplino njegove navzočnosti in moč Njegovega odpuščanja«.
Slovesno bogoslužje na stadionu, ki sprejme 27.000 obiskovalcev, je bilo največje srečanje svetega očeta z gruzijskimi katoličani, ki pa se ga je udeležilo le okoli 3.000 vernikov. Med gosti je bil tudi gruzijski predsednik Giorgi Margvelašvili. Frančiškov obisk v tej kavkaški državi so ves čas spremljali protesti tamkajšnjih pravoslavnih vernikov. Voditelj gruzijske pravoslavne Cerkev, patriarh Elija II., se bogoslužja ni udeležil, je pa na stadion poslal svojo delegacijo.
Po besedah vatikanskega tiskovnega predstavnika Grega Burkea cerkveno pravo gruzijske pravoslavne Cerkve njenim škofom prepoveduje udeležbo pri katoliškem bogoslužju. Tik pred papeževim obiskom naj bi patriarh Elija II. po navedbah medijev svojim vernikom izrecno odsvetoval udeležbo na prireditvah s papežem Frančiškom.
Po slovesnem bogoslužju se je papež v Tbilisiju srečal s tamkajšnjimi duhovniki, redovniki, redovnicami in katoliškimi laiki. Srečanje v cerkvi Marijinega vnebovzetja v gruzijski prestolnici je izkoristil za pogovor o vsakodnevnih verskih vprašanjih, med drugim je zbrane pozval, naj se ne vdajo posvetnosti in naj ostanejo »trdni v veri«. »Rastlina brez korenin ne raste, vera brez korenin mater ali babic pa prav tako ne more rasti«, je dejal Frančišek.
V nagovoru je ostro obsodil prozelitizem, ki ga je označil kot »velik greh proti ekumenizmu«. Pravoslavni verniki so naši bratje in odločilnega pomena je, da z njimi gojimo prijateljske odnose, si med seboj pomagamo in skupaj opravljamo dela iz ljubezni do bližnjega.
Vir: Kathpress
Foto: RV / AFP / AP