Elizabeth Scalia, Ta zakon je rešil en sam stavek (Vir: Aleteia)

Na papirju se zdi, da je Richard Paul Evans najsrečnejši moški na svetu. Oče petih otrok, zelo uspešen pisec fikcij, čigar ime je pogosto na vrhu najbolje prodajanih naslovov New York Timesa, za katerega se zdi, da ima vse.

Kljub izjemno vdanim bralcem, ljubkih otrocih in lepi hiši v Utahu, je bil Evans v zakonu nesrečen.

»Moja najstarejša hči, Jenna, mi je nedavno rekla: ‘Ko sem bila otrok, je bil moj največji strah, da se bosta ti in mama ločila. Ko pa sem bila stara dvanajst let, sem videla, da sta se toliko prepirala, da bi bilo morda bolje, če bi se ločila.’ Nato je z nasmehom dodala: ‘Vesela sem, da sta to uspela rešiti.’«

Ni bilo lahko. Zdelo se je, da se Evans in njegova žena Keri že od začetka nista najbolje ujela, saj sta se prepirala skoraj od začetka zakona.

»Keri in jaz sva se prepirala leta«. Ko gledam nazaj, nisem povsem prepričan, kaj naju je sploh pripeljalo skupaj, a najini osebnosti se nista ravno ujemali. In dlje, ko sva bila poročena, večje so se zdele razlike. S »slavo in bogastvom« najin zakon ni postal nič lažji. Pravzaprav so se najine težave še povečale.«

Par se je tako prepiral, da je Evans začel iskati knjigo s potovanji, da bi bil več od doma, toda prepiri so se nadaljevali po telefonu in njuna drža drug do drugega je bila »nenehna obramba«. Med enim izmed posebno burnih prepirov, je Keri sredi kričanja tresknila dol telefonsko slušalko. To je bila prelomna točka, ki je naznanjala nenaden konec.

»Takrat sem se obrnil k Bogu. Oziroma preusmeril sem se na Boga,« piše Evans na svoji spletni strani. »Ne vem, če to lahko imenuješ molitev – morda kričanje na Boga ni molitev, morda je – toda ne glede na to, v kaj sem bil vpleten, tega ne bom nikoli pozabil. Stal sem pod tušem v hotelu in kričal na Boga… Globoko v sebi sem vedel, da je Keri dober človek. In jaz sem dobra oseba. Zakaj se potem ne razumeva? Zakaj sem se poročil z nekom, ki je tako drugačen od mene? Zakaj se ne spremeni?«

Nazadnje sem se, zaripel in strt, v tušu sesedel in začel jokati. V globini svojega obupa me je navdal mogočen navdih. Rick, ne moreš je spremeniti. Spremeniš lahko samo samega sebe. V tistem trenutku sem začel moliti. Če ne morem spremeniti nje, Bog, potem spremeni mene. Molil sem dolgo v noč. Molil sem naslednji dan na letu domov. Molil sem, ko sem vstopil k hladni ženi, ki me je komaj zaznala. Tisto noč, ko sva ležala nekaj centimetrov narazen, ki sem jih občutil kot milje, sem dobil navdih. Vedel sem, kaj moram storiti.

 Naslednje jutro, sem se v postelji obrnil h Keri in jo vprašal: »Kako naj ti polepšam dan?«

 Keri me je jezno pogledala: »Kaj?«

 »Kako naj ti polepšam dan?«

 »Ne moreš«, je rekla. »Zakaj to sprašuješ?«

 »Ker tako mislim,« sem rekel. »Rad bi samo vedel, kaj lahko storim, da ti polepšam dan.«

 Cinično me je pogledala. »Rad bi nekaj naredil? Potem pa počisti kuhinjo.«

 Naslednji dan je Evans Keri pozdravil z istimi besedami, ob katerih je zavila z očmi in ga poslala pospravit garažo.

 In tako se je nadaljevalo. Vsako jutro je Evans vprašal ženo: »Kako naj ti polepšam dan?« Vsako jutro je Keri obupano odgovorila, »Ne moreš«, čemur je pogosto sledilo: »Nehaj me to spraševati.«

 »Ne morem«, je dejal Evans. »Zavezal sem se. Kaj lahko naredim, da ti polepšam dan?«

 »Zakaj to govoriš?«

 »Ker mi je mar zate«, sem rekel. »In za najin zakon.«

 Po dveh tednih nežnega nadlegovanja žene, naj mu dovoli, da naredi stvari, ki jo bodo osrečile, se je Keri ihteča zlomila: »Prosim, ne sprašuj me več tega. Ti nisi problem. Jaz sem. Težko živim s tem. Ne vem, zakaj si še z mano.«

Nežno sem dvignil njeno brado, ko mi je gledala v oči. »Ker te imam rad«, sem rekel. »Kaj lahko naredim, da ti polepšam dan?«

 »To bi te morala vprašati jaz.«

»Lahko«, sem rekel. »Ampak ne zdaj. Zdaj se moram spremeniti jaz. Vedeti moraš, koliko mi pomeniš.«

To je bil trenutek spoznanja in povezanosti, poln resnične intimnosti, do katere pride, ko so opravičila podana in sprejeta, po besedah, dejanjih in preprosti prisotnosti. Ko je nato Evans vprašal Keri, kaj lahko naredi, da bo njen dan lepši, je odgovorila: »Morda lahko preživiva nekaj časa skupaj?«

»Z veseljem«, je odgovoril.

To je bila prelomnica, ki sta jo potrebovala. Evans in Keri sta si po potrebi biti stran drug od drugega, zaželela družbe drug drugega in prijateljstva.

Evans je s svojim obrednim vprašanjem vztrajal več kot mesec dni. Prepiri so prenehali in kmalu je Keri pričela spraševati, »Kaj naj storim zate?«

»Zidovi med nama so padli«, piše Evans. Začela sva s pomenljivimi pogovori, kaj si želiva od življenja in kako lahko drug drugega osrečiva. Nisva rešila vseh najinih problemov. Ne morem reči, da se nisva nikoli več prepirala. A narava prepirov se je spremenila. Ne le, da so postajali vse redkejši. Niso imeli več iste energije. Kot bi jima odvzela kisik. Preprosto v sebi nisva imela več tistega, s čimer bi drug drugega ranila.

Zakon je težaven. Redki so pari, ki ga ne doživljajo tako, spoznava Evans in sklene: »Imeti v življenju partnerja, je neprecenljivi dar. Naučila sva se tudi, da nama zakon lahko pomaga ozdraviti tiste dele, ki jih na drugem najmanj ljubimo. In vsi imamo take dele.«

Evansov stavek je dober. Ko pari postanejo prestrašeni v svojih vlogah v družini, karieri in cerkvenih obveznostih, presenetljivo lahko izgubijo pozornost do drugih in njihovih potreb, celo če gre za nekoga, s katerim spijo. Stavek: »Kaj lahko naredim, da bo tvoj dan lepši«, zastavljen resno in pozorno je – ali bi moral biti – temeljno vprašanje ljubezni, ki dejavno in namerno vodi od zanimanja zase k odpiranju drugemu.

»Resnična ljubezen ni želeti si osebo, ampak želeti si njeno srečo – včasih celo na račun naše lastne sreče… Izjemno hvaležen sem za navdih, ki sem ga tistega dne, že dolgo nazaj dobil.«

Navdih je prava beseda za to. Spoznanje, ki ga je dobil Evans – da resnična ljubezen želi srečo drugega celo na svoj račun – je prišel kot odgovor na molitev, in je na koncu meril naravnost na Kristusa, kot na še eno izmed sredstev razlage človeku, vsakemu izmed nas, da je ljubezen na koncu vedno povezana s križem.

 

Več na: http://aleteia.org/2016/09/24/a-single-a-phrase-helped-save-my-marriage/