Žena gre konec meseca na duhovno obnovo, “Kristus prenavlja svojo župnijo”. V skladu s pismom, ki sem ga dobil od voditeljice duhovne obnove, imam tudi jaz pri tem svojo vlogo. Napisati moram pismo svoji ženi. Izročili ji ga bodo osebno med duhovno obnovo. Predpostavlja se, da ona o tem ne bo vedela nič… V njem naj bi ji sporočil “svojo spodbudo in podporo, da bi nadaljevala rast v svojem krščanskem življenju.”

Sumničav sem bil že, ko sem videl pisemsko kuverto. Na njej je bil napisan samo naslov pošiljatelja in ta je razkrival, da je bila poslana od nekoga, ki živi na istem območju kot midva, in kjer sem letos jaz predsednik stanovanjske skupnosti. Pričakoval sem, da je pismo poslal še en razočarani stanovalec. Komaj kdo piše predsedniku stanovanjske skupnosti prijazna pisma, seveda sem se bal najhujšega.

Imel sem prav, toda iz napačnega razloga. Ne gre mi dobro, ali sploh mi me gre dobro, govorjenje o veri in rasti, notranjem duhovnem življenju in svojih pogovorov nimam navade začiniti s “slavimo Gospoda” ali “Jezus, hvala ti” ali namigujočih: “daruj to”. Vere ne vlečem iz rokava. Je del mene, gotovo, toda pogosto jo izražam razumsko, akademsko. Vprašajte me, kako se počutim in moral bom določiti termin sestanka in vas na pogovor povabiti naslednji teden. Tako je z vase zaprtimi ljudmi, veste.

Zdi se, da je voditeljica duhovnih vaj na srečo to že vedela. Njeno pismo pravi: “Tudi besede npr. “Rad te imam” na zmečkanem papirčku, bodo naredile vtis. “Zmečkanem papirčku? Ta govori moj jezik. Voditeljica duhovnih vaj me iz nekega razloga predobro pozna.

Moja žena bi razumela zmečkan košček papirja z izraženim čustvom. Za zavijanje daril sem uporabljal tudi papirnato vrečko za nakupovanje špecerije. Bila je ravno prave velikosti, dobro jo je bilo mogoče preganiti in bila je čvrsta, kaj naj rečem? Načrt je bil, da bi vnuk nanjo narisal sliko, a niti enkrat ni bilo nobenega vnuka pri roki. Kdorkoli je prvi prišel z idejo okrašene darilne vrečke brez ročajev, ta si zasluži priznanje. Predvidevam, da je bil to tip kot sem jaz, samo pametnejši.

Toda moja vloga pri duhovni obnovi moje žene, me je začudila: ali v v njenem verskem življenju sploh imam vlogo vira spodbude? O tem bi moral razmisliti.

Začnem tukaj. Morda je prvi korak spoznanje: Bog ima rad oba in svojo ljubezen izkatuje po Kristusu vsakemu izmed naju.

Kot kristjan, ki je poročen, kažem, da je ljubezen tisto, k čemur sem poklican ravnati kot mož: Da bi v moji ljubezni do nje ona našla namig na Kristusovo ljubezen v njenem življenju. “Možje”, je dejal sv. Pavel, “ljubite svoje žene,” in dodaja, “kakor je Kristus ljubil Cerkev…”

Ljubezen “je prebrisana”. Ko pomislimo na ljubezen, mislimo na čustvo. Naše spoznanje je precej omejeno. Toda grška beseda, ki jo Pavel uporablja, agapate, pomeni: “ ljubezen nekomu pokazati”. Pavel govori o delovanju, ljubezni kot glagolu, dejavnosti. Tomaž Akvinski jo opiše z besedami “želeti drugemu dobro”.

Grščina ima za ljubezen še druge izraze. “Eros npr. za dvorjenje, na primer je kar te vodi k temu, da kot mož želiš dobro drugega. Eros je čustvo, in gorje, začne se kar naenkrat, kajne? Toda medtem, ko čustvo lahko sčasoma preide, je “želeti dobro drugega” brezčasno in utrjuje zakonsko pripadnost. Če vaju bo ljubezen držala skupaj… bo to ta ljubezen in težko kakšna druga. Ko je Jezus odgovoril na vprašanje o ljubezni v Markovem evangeliju, je odgovoril v delu: “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe”. To je dobra stava, vključuje tudi bližnjega, ki si ga poročil. “ Beseda, ki jo Marko uporablja za ljubezen bližnjega, je agapeseis – boš “delal” ljubezen. Kako ljubiš bližnjega? Skrbi za to, da boš imel dovolj hrane, zavetje, v katerem živiš, oblačilo, kajne? Verjetno si dober v tem, da si od časa do časa privoščiš malo odmora? Veš, kako spodbuditi samega sebe, ko se soočiš z izzivom, kajne? Spoštuješ samega sebe? Kadar ti narediš nekaj narobe, bi si mislil, da do sebe odreagiraš kar se da mirno. Tako naj bi “delal ljubezen” tudi za svojega bližnjega, ki je tvoja žena.

Vse to posnema “kakor je Kristus ljubil Cerkev”, z brco “in dal sam sebega zanjo”. To je nepričakovan dodatek. “Pokazati ljubezen” ženi, “želeti dobro drugega” je nežna moževa predaja sebe še večji ljubezni, ki je – kot se na koncu izkaže – ljubezen Kristusa.

Avtor: Russell E. Saltzman, Mož se preda: “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe” – dobra stava, ki vključuje tudi bližnjega, ki si ga poročil (Vir: Aleteia)

Več na: http://aleteia.org/2016/04/22/the-husbands-surrender/#sthash.JwJ6Na3R.dpuf