Enzo Bianchi: Usmiljenje je v pohujšanje ‘pravičnim’ (Vir: Radio Vatikan)

V svetem letu smo poklicani upirati pogled v usmiljenega Očeta, da bi tako tudi mi sami postali znamenje Božjega delovanja. V duhu tega papeževega povabila je Enzo Bianchi, prior ekumenske skupnosti Bose, pred kratkim izdal knjigo z naslovom Božja ljubezen v pohujšanje. Zakaj nam ljubezen toliko krat povzroča ogorčenje in se nad njo pohujšujemo, je za Radio Vatikan odgovoril sam avtor knjige. »Ker imamo ljudje predstavo o pravičnosti, ki je vedno najprej kaznovalna, zatem pa popravljalna,« je zatrdil Enzo Bianchi.

Vase smo vcepili mehanizem, po katerem mora za vsak greh biti kazen, za vsako hudodelstvo mora biti kazen. To, da Bog zastonj odpusti otroku, ki je odšel od hiše, ki ne obsodi prešuštnice, v nas povzroča ogorčenje. Bolj ko se čutimo pravični in verni, bolj smo neutrudni in na koncu pravimo, da so določene Jezusove besede pretirane. »Dejansko se včasih čutimo vznemirjene zaradi Jezusovih drž,« je dejal.

Nad usmiljenjem se pohujšujejo tisti, ki se imajo za pravične. Bianchi je pojasnil s svojim lastnim primerom: »Moram povedati, da jaz, ki imam za sabo že skoraj vse življenje kot menih, to zelo dobro razumem. Včasih, kadar gledam na svoje življenje, vidim veliko naporov, veliko odpovedi, veliko discipline, da ne bi storil greha. In tako smo v skušnjavi, da bi rekli, kako nekoliko vendarle smo pravični. V skušnjavi smo, da bi gledali druge in jih videli z njihovimi grehi, pomanjkljivostmi, velikimi hudodelstvi.« To pa po Bianchijevih besedah ne pomeni biti kristjan. Jezus nas je učil, da smo vsi grešniki, nekdo na tak, drugi na drug način. Nihče ne more soditi drugega, to lahko stori samo Gospod. Farizeji in pismouki iz Nove zaveze, ki so bili »zakrknjeni pravičneži«, so vedno obstajali in obstajajo tudi danes. Včasih jih vidimo, kako bi želeli zaustaviti Božje usmiljenje, ga zadržati v skladu s svojimi pravili.

In kako konkretno živeti usmiljenje? Enzo Bianchi je dejal, da je usmiljenje treba udejanjati. Najprej je pomembno »videti, se približati, čutiti usmiljenje in sočutje, ki ju ima vsak človek«. Zatem pa preiti na delovanje, kajti »usmiljenje mora biti drža, obnašanje, slog, skrb, zavzetost celotne osebe za drugega«.

Na pripombo, da se nekateri pohujšujejo nad papežem Frančiškom zaradi njegovega vztrajanja na usmiljenju, je Bianchi dejal, da skozi ves evangelij lahko vidimo, kako je bil Jezus v pohujšanje drugim. Papež Frančišek zbuja pohujšanje, ker komentira in uveljavlja evangelij. V primeru papeža, kot je pripomnil, je problem njegov usmiljen obraz, ki je v pohujšanje enako, kot je to bilo Jezusovo obličje.

Enzo Bianchi je ob koncu pogovora za Radio Vatikan še izrazil željo, da bi v jubilejnem letu vsi doživeli Božje usmiljenje do nas ter postali prinašalci usmiljenja drugim: »Če se zapremo za Božje usmiljenje in mislimo, da to ni edina stvar, ki jo potrebujemo, ker pač potrebujemo nekaj drugega, ne bomo nikoli postali usmiljeni in delovali usmiljeno.«

Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/03/29/enzo_bianchi_usmiljenje_je_v_pohujšanje_pravičnim/1218797