Marija in Bog Sin (devetdnevnica pred Brezmadežno; vir: Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev in duhovnikov)

Bog Sin je prišel v njeno deviško telo kakor novi Adam v svoj zemeljski raj, da bi v njem našel svoje veselje in da bi tam na skrivnem delal čudeže milosti. Učlovečeni Bog je videl svojo svobodo v tem, da je bil kakor jetnik zaprt pod Marijinim srcem. Razkrival je svojo mogočnost s tem, da se je dal nositi telesu te nežne mladenke. Svojo in svojega Očeta slavo je iskal tako, da je skrival svoj sijaj vsem stvarem na svetu in ga odkrival samo Mariji.  Svojo neodvisnost in veličastvo je proslavil z odvisnostjo od ljubeznive Device pri svojem spočetju in svojem rojstvu, pri svojem darovanju v templju in v svojem skritem življenju do tridesetega leta, da, do svoje smrti. Pri njej je morala biti navzoča Marija, ker je Kristus hotel, da bi skupaj z njo daroval eno samo daritev. Hotel je biti žrtvovan večnemu Očetu z Marijinim privoljenjem, kakor nekoč Izak z Abrahamovim privoljenjem Božji volji. Marija je tista, ki je Božjega Sina dojila in hranila, oskrbovala in vzgajala ter darovala za nas. O čudovita in nedoumljiva odvisnost Boga samega. Sveti Duh ni mogel v evangeliju o tem molčati, čeprav nam je sicer prikril skoraj vse čudovite reči, ki jih je storila učlovečena Modrost v svojem skritem življenju. Tako nam je hotel pokazati neskončno vrednost in lepoto te odvisnosti. Jezus Kristus je izkazal Bogu Očetu večjo slavo s tem, da je bil trideset let podložen svoji Materi, kakor pa bi mu jo bil izkazal tedaj, če bi z izvrševanjem največjih čudežev spreobrnil ves svet. Zato pa tudi mi najbolj slavimo Boga, če se popolnoma podredimo Mariji po zgledu Jezusa Kristusa, našega edinega vzora, da bi tako Bogu služili.

In če pobliže pogledamo še ostali del Jezusovega življenja, bomo videli, da je hotel začeti svoje čudeže po Mariji. Svetega Janeza je posvetil po Marijini besedi v telesu njegove matere, svete Elizabete. Brž ko je spregovorila, je bil Janez posvečen, in to je Jezusov prvi in največji čudež milosti. Na svatbi v Kani je na njeno ponižno prošnjo spremenil vodo v vino, in to je njegov prvi čudež v naravi. Začel in nadaljeval je svoje čudeže po Mariji in jih bo še po njej nadaljeval do konca sveta. (št. 18-19)

V Jezusu, Božjem Sinu, srečamo prav isto držo, kot pri njegovi Materi. Na svet pride v skritosti, uboštvu, nepomembnosti, celo v banalnosti, ki je ne bi pripisali Bogu. Podredi se njej, ki se je najbolj podredila. Bog se podredi človeku. Neskončni Bog se da v roke krhkemu in končnemu človeku. Neodvisni se naredi odvisnega od človeka. Odvisni človek pa hrepeni po tem, da bi postal neodvisen, čeprav dobro ve, da bo vedno ostal odvisen tudi od najbolj navadnih reči. Jezus ni hotel biti neodvisen od svoje človeške matere, celo največje reči je storil po njej in z njenim privoljenjem in ne brez nje. Naj nam pomaga, da bi v svojem življenju vedno bolj odkrivali moč in blagoslov odvisnosti in podrejenosti.

Celotno besedilo na: http://semenisce.si/devetdnevnica-k-brezmadezni