Če sta zaročenca opravila ustrezen tečaj ali Šolo za zakon (bližnja priprava) so nameni neposredne priprave naslednji:

1. sinteza prehojene poti zlasti glede verskih, moralnih in duhovnih vsebin;

2. doživetje molitvenega izkustva (dnevi zbranosti, duhovne vaje za zaročence) v katerem je mogoče prek srečanja z Gospodom odkriti globino in lepoto nadnaravnega življenja;

3. uresničevanje ustrezne liturgične priprave, s posebnim poudarkom na zakramentu sprave in evharistije;

4. ovrednotenje v cerkvenem pravu predvidenih pogovorov z domačim župnikom, da bi spodbudili globlje spoznanje s strani udeležencev.

Naštete cilje bo mogoče doseči v poglobljeni obliki s posebnimi srečanji( pri duhovniku, ki neposredno pripravo vodi).

Zaročenca morata biti dobro poučena o vsebini poročnega obreda  tako, da bosta pri njem  zavestno in  dejavno sodelovala ter  razumela pomen znamenj in liturgičnih besedil. Naj se zavedata, da sklepata zakon kot krščena v Kristusu in svoje  družinskem življenje živita v skladu s Svetim Duhom.

Priporočljivo je, da se cerkvena poroka obhaja v cerkvi župnijskega občestva, kateremu zaročenca pripadata.Tisti, ki bodo dejavno sodelovali pri liturgičnem slavju, so povabljeni, da se primerno pripravijo na zakrament sprave in evharistije. Priče niso le poroki juridičnega dejanja ampak tudi predstavniki krščanskega občestva, kajti nova družina je celica Cerkve.

Zaročencema bo v veliko oporo  tudi molitev staršev, sorodnikov in prijateljev ter župnijske skupnosti.