Spoštovani duhovniki in katehistinje,

Naslednji teden Vas čaka pomembno delo – vpis otrok k verouku in ob tem srečanje s starši. Ker ne gre zgolj za formalnost, pač pa marsikje  za prvo osebno srečanje, si zanj vzemite dovolj časa.

Na enem od srečanj z duhovniki, ki pripravljajo otroka in starše na prejem prvega svetega obhajila, so le ti pripovedovali, kako  je prav  vpis in osebno srečanje s starši dragocena priložnost za medsebojno poznanje in  dobro sodelovanje.  V tem osebnem pogovoru na štiri oči se lahko razkrije družinsko okolje  in odnosi, ki oblikujejo »našega« bodočega veroučenca.  Starši so vse sorte, taki in drugačni; mnogi  živijo v izvenzakonski skupnosti, so morda od Cerkve oddaljeni; pa so se kljub temu odločili za vpis otroka k verouku!

Med vrsticami boste morda   zaznali njihovo bolečino ali zadrego, ker pač ne živijo po cerkvenih predpisih. Pozorno jih  poslušajte! Sprejem naj bo spodbuden in dobrohoten in ne pozabite na kakšno šalo!  Zapomnili si bodo Vašo prijaznost, osebno urejenost in simpatičnost pisarne oz. sprejemnega prostora.

Kakorkoli že pri vpisu bodite predvsem »dobri pastir«. Na misel mi prihajajo besede  papeža Frančiška, ki jih pogosto ponavlja, namreč, « naj se podamo na bivanjska obrobja in v srečanju približamo ljubečega  in usmiljenega Boga. Vedno izstopati iz sebe! In to z ljubeznijo in nežnostjo Boga, v spoštovanju in potrpežljivosti, zavedajoč se, da mi polagamo svoje roke, svoje noge, svoje srce, a je potem Bog tisti, ki vodi in daje rodovitnost vsakemu našemu delovanju.«

Naj bo vpis otroka k verouku v prvi vrsti  spoštljivo srečanje z njim in s straši(em).

MESEČNE   SPODBUDE

 Na Škofijskem uradu za družino  bomo  vsak zadnji teden v mesecu na spletni strani  https://nadskofija-ljubljana.si/druzina/  v rubriki Gradivo, objavili kratko pastoralno vsebino kot spodbudo za pripravo otrok in staršev na prejem sv. evharistije in sprave. V juniju 2014 bomo iz hvaležnosti skupaj poromali k Mariji Pomagaj na Brezje.

 

V enem od intervjujev  o  pastorali prvoobhajancev  je župnik potožil, da  starši  neredno prakticirajo nedeljsko mašo. Vzrokov za to je več. So objektivni in subjektivni, upravičeni in neupravičeni. Eden od njih je gotovo nesposobnost mnogih vernih (tudi odraslih), da bi sodelovali pri bogoslužju, ker nimajo razvitih osnovnih človeških in krščanskih sposobnosti in drž in pa pomanjkljivo uvajanje  v bogoslužje. Te osnovne  drže in sposobnosti je najlažje razvijati – uvajati  pri otroku. Ob skupnem in vzajemnem učenju veliko pridobijo oboji. Spremljanje otroka na njegovi poti vere, priprava na  prejem zakramenta sprave in prvega sv. obhajila,  je (lahko) enkratna priložnost za starše, zaznati  Božjo govorico in vabilo, naj hodijo za njim.

Izvedli smo dve delavnici za starše o verski vzgoji otrok z naslovom KAKO OTROKU POMAGATI NA POTI K BOGU?

Starši so pozorno prisluhnili voditeljici s. Darjani Toman. Najprej so skupno poiskali značilnosti svojih otrok ( predšolskih in prve triade);  nato so svoje izkušnje obogatili in dopolnile še z naslednjo paleto.

Značilnosti otroka do 6. leta

1. Otrok kot goba vsrkava vse stvari iz okolja.

Telesne značilnosti

  • hitra rast
  • krhko zdravje

Čas socializacije

  • majhen otrok ima potrebo, da dela (se igra) sam- individualist.
  • navezan je na starše.

Umske sposobnosti

  • občutljivost za red,
  • gibanje- razvija možganske povezave…
  • ponavljanje istih gibov, istih del – na ta način se otrok uči,
  • jezik – spoznava nove besed in njihov pomen,
  • srkajoči um – sprejema vse.
  • NA SVOJ NAČIN NAM SPOROČA: “POMAGAJ MI, DA NAREDIM SAM.”

Duhovne razsežnosti – duhovna inteligenca

  • Sposobnost videti nevidno v vidnem.
  • Veselje, občudovanje, lepota.

Potreba po odnosu (varnost).

Moralne vrednote

  • Srka vse iz okolja – brez selekcije.
  • Potrebuje jasne meje.

ZNAČILNOSTI OTROKA MED 6. IN 9. LETOM.

  1. Osnovna značilnost: Otrok prakticira, kar se je doslej naučil. Njegove telesne značilnosti: čas mirne rasti, stabilno zdravje,spremenjena fiziognomija, trdnosti kosti, las, koža se spremeni, zratejo stalni zobje. Otroci so polni energije; v gibanju in skrbi zase so površni. To je čas socializacije: iščejo prostor in odnose izven družine, da bi lahko odkrivali svet, povezujejo se v skupine, postavljajo distanco do staršev, zanima ga družba – skupnost (po 9.  letu). Umske sposobnosti:   niso več občutljivi za red, gibljejo se z namenom, da poiščejo »veliko delo«, ki jih prevzame- prostor jih utesnjuje. Ne marajo ponavljanja, imajo pa potrebo, da se vračajo k isti temi po različnih poteh. Zanima jih svet, zgodovina, vesolje. Mislijo abstraktno, imajo razmišljajoči – razumski um. Sprašujejo zakaj so stvari takšne kot so. Imajo močno ustvarjalno inteligenco.  Sporočajo nam: »Pomagaj mi, da mislim sam.« Duhovne razsežnosti- duhovna inteligenca:  otrok je na prehodu, potrebuje ljubezen staršev, a drugače; veseli se lepote Jezusovega nauka,  veselje in občudovanje še prevladuje. Potreba po ljubezni se poglobi v povezanost. Otrok išče načine, kako bi odgovoril na ljubezen; zmožen je povezovati verska spoznanja. Moralne vrednote:  Sprašuje se, kaj je prav, kaj je dobro in kaj ni. Potrebuje jasna pravila.

Otroku v tem obdobju približamo Boga  tudi s pomočjo branja Svetopisemskih PRILIK. Najprimernejše so: Usmiljeni Samarijan, Izgubljena drahma, O gorčičnem zrnu in kvasu, O dragocenem biseru,  O zakladu na njivi in rastočem žitu, O farizeju in cestninarju, O sejalcu, O pšeničnem zrnu, O najdeni ovci in usmiljenem očetu, ter še nekaterih drugih.

Ključna vprašanja za pogovor z otrokom: Kaj sem (smo) slišal?  Kaj hoče Jezus s tem povedat?

 

Prav tako so nam v pomoč Svetopisemska VODILA.  Naj naštejem le nekatera:

  1. Mt 22,37: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo.
  2. Mt 22,39: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.
  3. Mt 5,42: Če te kdo prosi, mu daj in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.
  4. Mt 5, 44 : Ljubite svoje sovražnike!
  5. Mt 5, 37. Vas govor na j bo »da« »da«, »ne«, »ne«.
  6. Flp4,4: Veselite se v Gospodu.

 

V hoji k Bogu nam pomagajo še liturgična ZNAMENJA.

1. Stvari: Luč, belo oblačilo, voda, kruh, vino, beseda Amen…

2. Kretnje: znamenje križa, poklek, epikleza- prošnja k Sv. Duhu,   dvignjene roke… Ključna vprašanja za pogovor: Kaj sem (smo) videl? Kaj to pomeni?

V zadnjem delu srečanja je s. Darjana Toman  še odgovarjala na vprašanja udeleženk.  Le te so izrazile željo po podobnih izobraževanjih, srečanjih oz. delavnicah tudi v prihodnje.

 

Marija Maučec Suša

*********************************************************************************************************************************************

 Spodbude staršem in botrom gredo v smeri  razvijanja  naslednjih področij:

 

 

  • GLEDATI IN VIDETI
  • POSLUŠATI, SLIŠATI IN BITI TIHO
  • ČUDITI SE IN OBČUDOVATI
  • BITI HVALEŽEN
  • ZNATI ODPUŠČATI IN PROSITI ODPUŠČANJE
  • UČIMO SE PRAZNOVATI

 

1.GLEDAM   IN VIDIM

 GLEDAM IN VIDIM Power Point presentacija

»Če ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo,« je rekel Jezus svojim učencem. Je v našem primeru to »otroško« tudi  sposobnost opaziti drobceno iz Božjega stvarstva, se ob njem ustaviti, ga videti, se ga veseliti? Prisluhniti otrokovim vprašanjem in mu odgovoriti  iz osebne vere?  Take, ki občuduje čudež narave, življenja in njenega Stvarnika.

 Gledati in videti ni isto. Veliko stvari  namreč gledamo, a le malo od njih tudi vidimo.Videti pomeni, prodreti skozi površino stvari do njenega bistva. Otroci in odrasli poznamo Malega princa in njegov znani rek:« Če hočeš prav videti, moraš gledati s srcem.«  Danes je naše oko izpostavljeno mnogim dražljajem, ki jih sicer zaznamo, a ne moremo »prebaviti« in jih zato tudi hitro pozabimo.

Predlagana vaja in igra  pomaga k večji sposobnosti razlikovanja med gledati in videti.

 

Vaja:  Z otrokom  nekaj  minut opazujemo cvetlico, ali mravlje, travo, dežne kaplje, pesek, snežinke. Nato izbrani predmet  čimbolj natančno opišemo in nato (lahko) še narišemo. »Glavna ideja« : Bog je Stvarnik  zemlje in vsega življenja.  Jezus, Božji sin, nas spominja, da nas ima Bog rad in skrbi za nas.Vaje naj bodo kratke in preproste in jih ponovimo večkrat.

Igrajmo se:  Odkrivajmo Božje stvarstvo

 Izberemo nekoga, ki bo  »vohun«. Ta izbere  »skriti predmet«: nekaj posebnega iz Božjega  stvarstva. Ostali družinski člani  izmenično postavljajo vprašanja, na katera »vohun« odgovarja samo z da ali ne.  Igra traja, dokler ne uganete skritega predmeta.

Nato povemo  ali preberemo misel iz Svetega pisma

»Bog je videl vse, kar je naredil in glej, bilo je zelo dobro.« 1 Mz 1,31.

Pogovarjamo se:  Prva Mojzesova knjiga nas uči veliko stvari o Bogu: Bog je moder in dober, s svojo močjo  je naredil vse stvari. Ustvaril nas je po svoji podobi. On nas ohranja, nas varuje in blagoslavlja.

 

Prihodnjič o veščini poslušanja, slišanja in sposobnosti tišine…….

 

2. POSLUŠAM, SLIŠIM IN SEM TIHO

Poslušam, slišim in sem tiho  Power Point presentacija

Dodajajmo sol in kvas vere v vsakodnevne stvari!

Papež Frančišek je družinam na srečanju v Rimu ob zaključku Leta vere povedal naslednje spodbudne misli:«  Na kakšen način v družini ohranjamo vero? Jo držimo zase kot račun v banki, ali pa jo znamo s pričevanjem, z gostoljubnostjo, z odprtostjo deliti z drugimi? Vsi vemo, kako so posebej mlade družine zaposlene, kako dirkajo.  Ali kdaj pomislite, da bi lahko bila ta dirka tudi dirka vere? Krščanske družine so namreč misijonske družine. So misijonske tudi v vsakdanjem življenju, med vsakodnevnimi opravili, ko v vse dodajajo sol in kvas vere. Vero se v družini ohrani tudi tako, da se dodaja sol in kvas vere v  vsakodnevne stvari.«

 Še posebej to velja pri vzgoji otrok. Otrok nujno potrebuje sogovornika, ki mu pozorno prisluhne. Nemška raziskava je pokazala, da so najboljši poslušalci otrok stari starši. Odložijo časopis, ugasnejo TV, otroku gledajo v oči  in ga pozorno poslušajo. S svojim zgledom so model za posnemanje.

Vaja

Možnosti je veliko. Pripovedujemo kratko zgodbo ali pravljico, ki jo otrok še ne pozna. Otrok jo nato čimbolj natančno ponovi. Na sprehodu v naravi, na njivi,  travniku, v gozdu, zapremo oči, poslušamo nekaj minut in povemo, kaj vse smo slišali. Ne pozabimo dodati ščepec soli vere v stavku Kako dober je Bog, ki nam vse to daje!

 Igrajmo se:  Bog je dober

Navdušite družino, da za vsako črko v povedi »Bog je dober« poimenujete nekaj iz božjega stvarstva.

B- borovnice

O- ocean

G- gozd

 

J – jabolko

E-  elektrika

 

D- darilo

O- oče

B – banane

E – energija

R – regrat

 

Vsi sodelujoči 3 krat ponovimo stavek Bog je dober.

 

 6. OBRAZI VERE V DOMAČIH OBREDIH – PRAZNIKI

Družinski-obred Power Point diaprojekcije o prazničnih obredih

 

 December in januar sta najbolj praznična meseca v letu. Še posebej za otroke, ki težko čakajo sv. Miklavža in se ves advent pripravljajo na praznovanje Božiča ter sv. Treh kraljev.

 Skozi stoletja so praznovanja potekala ob pomoči obredov. Skupni obredi ostajajo tudi danes oblike izražanja vere dobre družinske duhovnosti. Posredujejo izkušnjo tiste skrivnosti, ki v družini ustvarja pravi dom in  njeno identiteto.

Nekateri obredi so dnevni (pokrižanje, molitev, obredi za lahko noč), drugi sledijo cerkvenemu letu (advent, božič, sv. Trije kralji, post, velika noč), tretji predstavljajo praznovanje sv. krsta, prvega sv. obhajila, birme, poroke.

Obredi potrebujejo neko stalnost; kljub temu se moramo večkrat vprašati, ali ustaljene oblike še služijo namenu.

Gradivo v pps. naj vam bo v pomoč pri domačem praznovanju. Družinski obred

Priporočam naslednjo novejšo  literaturo:

1. Zgodbe za advent in božič, Zbirka Zgodbe za dušo, Koper, Ognjišče, 2013

2. Božična knjiga, Anselm Grun, Ognjišče, Koper, 2013

3. Božič, Marko Ivan Rupnik, Ognjišče, Koper, 2013

4. Zgodbe za božič,

5.Božična devetdnevnica v zgodbah, Bruno Ferrero, Ognjišče, Koper,

6. Kaj je smisel božiča, J.John

7. Zakaj Jezušček nima posteljice, Majda Strašek Januš, Ognjišče, 2013

8. Božične dejavnosti, Ognjišče 2013

[/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]