P. Tomaž Mikuš DJ se je kot član slovenske delegacije (poleg nadškofa Stanislava Zoreta in družine Nzobandora) udeležil svetovnega srečanja družin konec avgusta v Dublinu. Ob vrnitvi v Slovenijo smo se z njim pogovarjali o njegovih vtisih s tega svetovnega dogodka.

 

P. Tomaž, kakšni so vaši vtisi po svetovnem srečanju v Dublinu? Kakšno je bilo tam vzdušje?

Zadovoljen sem z udeležbo na Pastoralnem kongresu v okviru Svetovnega srečanja družin v Dublinu. Program kongresa je bil zelo bogat, lahko smo izbirali med sedmimi do osmimi različnimi predavanji naenkrat.  Dopoldan smo imeli možnost udeležiti se dveh predavanj, po kosilo je sledilo predavanje za vse udeležence, pričevanja in Sveta maša, nato pa še večerno predavanje. Ker otroci ne bi zdržali na predavanjih, so bile za družine z otroci in mladimi pripravljeni posebni programi, zelo dobro je bil pripravljen program katekizma katoliške cerkve YOUCAT za otroke. Obiska vredno je bilo tudi sejmišče z stojnicami različnih organizacij, redov in gibanj, ki svoje poslanstvo posvečajo družinam. Presenečala je pestrost številčnost in raznolikost  življenja v Katoliški cerkvi. Vzdušje na kongresu bi lahko opisal kot prejetno družinsko, ko smo se srečevali kot bratje in sestre, čeprav smo se prvič videli.

 

V teh petih dneh se je sočasno odvijalo ogromno delavnic, predavanj in drugih programov. Lahko poveste, katerih programov ste se sami udeležili in kaj vam je najbolj ostalo v spominu?

Da dobite še vtis o programu kongresa bom navedel nekaj naslovov vsebin, ki so me zanimale in sem jim prisluhnil. Prvi dan sem bil na interaktivni delavnici Lekcije Divine – to je skupnega branja božje besede v družini ali župniji. Dobra delavnica, ki bi lahko našla mesto v življenju marsikatere župnije. Potem sem prisluhnil pričevanju zakonskih parov in njihovi odločitvi za krščanski zakon in družino kot Pot veselja danes. Zvečer sem se udeležil seminarja “Kako podpirati družine, ki se srečujejo z zasvojenostjo”.

 

Lahko o tem kaj več poveste? Kako se na Irskem soočajo z zasvojenostjo v družinah?

Za soočanje in preprečevanje zasvojenosti imajo na Irskem uspešen model sodelovanja med župnijo,  programom vrstniške vzgoje in ter civilno družbo. Ko se mladi pripravljajo na birmo, jih starejši vrstniki spodbudijo, da se pri birmi tudi zavežejo tudi k zdravemu življenjskemu stilu. Drug tak primer so Župnijski pikniki za družine, v okviru katerega poteka medvrstniško izobraževanje, kjer starejši vrstniki mlajšim spregovorijo o nevarnostih, ki jih prinaša uživanja alkohola in drugih drog.

 

Kar precej vsebin za prvi dan. Pa v naslednjih dneh?

Drugi dan sem poslušal odlično predavanje profesorja filozofije in zgodovine Rocco Bouttiglione o skritem zakladu v cerkvi – to je Teologiji telesa svetega Janeza Pavla II. Podoba o družini, ki mi ostaja iz predavanja, je misel sv. Tomaža Akvinskega, da oče in mati ustvarjata duhovno maternico, v kateri otrok raste do polnoletnosti. Najbolj obiskano predavanje na kongresu je bilo predavanje jezuita James Martina, avtorja uspešnice Duhovnost za vsakdan, ki je podal 10 konkretnih nasvetov, kako naj bomo v naših župnijah sprejemajoči in spoštljivi do gejev, lezbijk, biseksualcev in transeksualcev ter njihovih družinskih članov. Zvečer sem se udeležil še pričevanja in predavanja “Kako se soočati z krizami in bolečino v zakonu”. Pričevanje dveh zakoncev iz gibanja Retrouvaille – “Ponovno se najti” – je bilo izredno iskreno in obenem močno sporočilo da je odpuščanje in sprava v zakonu mogoča tudi takrat, ko se zdi že vse izgubljeno. V šali pravijo, da je ta program, ki je že štirideset let navzoč v cerkvi, verjetno ena najbolj skrivanih skrivnosti v Cerkvi, saj pari, ki so se znašli v “mizerni” fazi svojega odnosa, ne zvedo zanj.

 

Je bilo tudi kaj vsebin za tiste pare, ki niso našli poti iz krize in so se razšli?

Drži. Zadnji dan kongresa sem se tudi sam udeležil predstavitve španskega projekta za delo z ločenimi, ki nosi ime Svete Tereze. Mesečna srečanja začnejo z adoracijo, nato pa nadaljujejo s pogovorom ob knjigi “Notranja svoboda” avtorja Jacques Phillippe. Z udeleženci tega projekta se je nedavno srečal tudi Papez Frančišek.

 

Ste prisluhnili še kakšni drugi temi, ki bi bila aktualna tudi za slovenske družine?

Zanimivo mi je bilo tudi predavanje – Zalepljeni na pametne telefone, kako lahko tehnologija postane bolj družinsko naravnana. Na družinskem festivalu, ki je bil v soboto zvečer na stadionu Crock Parku, je bilo tudi pričevanje družine iz Indije, ki je našla dobro ravnotežje pri uporabi nove tehnologije v družinskem življenju.

 

P. Tomaž, najlepša hvala za podelitev vaših vtisov. Upamo, da bomo še kaj več o teh vsebinah slišali v prihodnje.

Program je bil res bogat in ujel sem lahko le delček vsega. Vendar upam, da bodo vse te vsebine dostopne tudi na spletu in tako dosegle širši krog tistih, ki želijo, da je družina prva prioriteta cerkve, kot je bilo poudarjeno v uvodnem pogovoru na začetku kongresa.

 

Luka Mavrič