Blaženi Janez Pavel II. je zapisal: «Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve«. In nadaljuje:«…Rožni venec je moja najljubša molitev, čudovita v svoji preprostosti in globini. Na ozadju besed Zdrava Marija se vrstijo najpomembnejši dogodki življenja Jezusa Kristusa. Skupaj sestavljajo veseli, žalostni, častitljivi in svetli rožni venec, ki nas vodi skozi srce njegove Matere k živi povezanosti z Jezusom. Hkrati more naše srce vanj vključiti vse dogodke, ki sestavljajo življenje posameznika, družine, naroda, Cerkve in človeštva.« (Janez Pavel II., Rožni venec Device Marije, CD 98 ).
K premišljevanju o Kristusu skupaj z Marijo smo verniki še posebej povabljeni v oktobru: mesecu rožnega venca.
Meditacije ob skrivnostih veselega dela rožnega venca
V letu vere smo pripravili meditacije ob skrivnostih veselega dela rožnega venca za družine s povabilom Družina, ki moli skupaj, ostane skupaj.
1. Ki si ga, Devica, od Svetega Duha spočela
Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takole: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom. Preden sta začela živeti skupaj, je bila noseča od Svetega Duha. Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni maral osramotiti, zato je sklenil, da jo skrivaj odslovi. Ko je to premišljeval, se mu je v spanju prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo Sina, ki mu daj ime Jezus, kajti on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Tako se je spolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej Devica bo spočela in rodila sina, in imenovali ga bodo Emanuel, kar v prevodu pomeni Bog z nami.
Jožef je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi. Čeprav se ji ni približal, je rodila Sina; in dal mu je ime Jezus.
Hvala Marija, ker si brez obotavljanja sprejela Božjo voljo in v veri ter zaupanju odgovorila :«Zgodi se!« Skupaj z Jožefom -Jezusovim krušnim očetom- sta tega nenačrtovanega otroka takoj sprejela, čeprav je prekrižal vajine načrte. Vajino ravnanje nas uči , kako v veri sprejeti nenačrtovano nosečnost in otroka kljub temu vzljubiti.
2. Ki si ga, Devica, v obiskovanju Elizabete nosila
Po skrivnostnem spočetju od Svetega Duha si se odpravila na pot. K teti Elizabeti in stricu Zahariju. Ko te je Elizabeta zaslišala, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta, polna Svetega Duha je vzkliknila: «Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da prihaja k meni mati mojega Gospoda? Blagor ji, ki je verovala, kajti spolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod.« Ti pa si zapela: »Moja duša poveličuje Gospoda. Velike reči mi je storil on, ki je mogočen.« Na obisku si ostala približno tri mesece. Elizabeta je rodila sina, o katerem je njegov oče Zaharija prerokoval:« In ti, dete, boš prerok Najvišjega, pojdeš namreč pred Gospodom , da mu pripraviš pot.«
Kako smo si nosečnice podobne, komaj čakamo, da svojo skrivnost in srečo nekomu zaupamo. Hvala, Bog Stvarnik življenja, za prijateljice, mame, tašče in šefe , ki z razumevanjem sprejemajo vsako nosečnost! Marija, mati živih, poglej na neskončno število otrok, ki jim je prepovedano, da se rodijo in živijo. Potolaži tudi neplodne zakonce. Pomagaj jim, da bodo v veri tudi oni zmogli reči: »Zgodi se tvoja volja!«
3. Ki si ga, Devica, rodila
Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem. Ker niso poznali naslova rojstva, so se napotili na kraljevi dvor: «Kje je novorojeni judovski kralj? Videli smo namreč, da je izšla njegova zvezda in smo se mu prišli poklonit.« Herod se je prestrašil in ves Jeruzalem z njim. Sklical je pismouke in jih vprašal, kje naj bi bil Kristus rojen. » V Betlehemu v Judeji,« so odgovorili, » kajti takole je zapisal prerok Mihej: «Ti Betlehem, v Judovi deželi! Nikakor nisi najmanjši med vodilnimi Judovimi mesti, iz tebe bo namreč prišel vojvoda…«. Herod je nato modrim naročil: »Pojdite in natančno poizvedite o detetu. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Ti so našli dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Nato so odprli svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. V spanju so bili opomnjeni, naj se k Herodu ne vračajo. V sanjah je bil opozorjen tudi Jožef. Angel mu je odločno zapovedal: « Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč dete iskal, da bi ga umoril«. Vstal je, ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt.
Tudi danes se družine znajdemo v različnih nevarnostih, ko je na preizkušnji tudi naša vera. Sveti Jožef, izročamo ti može in očete. Da bodo kot ti skrbni in odgovorni. Da jim ne bo zmanjkalo poguma »vzeti stvari v svoje roke« in iti na pot v zaupanju v Božjo previdnost!
4. Ki si ga, Devica, v templju darovala
Jezusa so starši prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda. In da bi opravili zanj daritev dveh grlic ali dveh golobčkov. Sveti Duh je razodel Simeonu, da ne bo umrl, dokler ne bo videl Gospodovega Maziljenca. Simeon je vzel dete Jezusa v naročje in slavil Boga. Mami Mariji pa je rekel: «Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali. Tvojo dušo pa bo presunil meč.« Veselje nad blagoslovom se pomeša s prerokbo, ki napoveduje dramo.
» Moje oči so videle rešitev, ki si jo pripravil pred očmi vseh narodov ,« so bile preroške besede starčka Simeona. Ko starši otroka prinesemo v cerkev in prosimo za njegov krst, se to zgodi v naši veri v Boga Očeta, Sina in Svetega duha.
Na poseben način ga tudi mi darujemo; priznamo, da otrok ni le naš, temveč postane s krstom tudi božji. Marija, hvala ti, ker si Jezusa rodila in darovala tudi za vse nas in naše odrešenje.
. 5. Ki si ga, Devica, v templju našla
Jezusovi starši so hodili vsako leto za velikonočne praznike v Jeruzalem. Ko je bil Jezus star 12 let, ko šli na pot kakor po navadi. Ko so se vračali, je deček Jezus ostal v Jeruzalemu, ne da bi njegovi starši to opazili. Po enem dnevu hoda so ga začeli iskati. Ker ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem. Po treh dneh so ga našli v templju, kjer je sedel med učitelji, jih poslušal in spraševal. Mati mu je rekla: Otrok, zakaj si nama to storil? Tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala. Odgovoril jima je: Kako, da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti pri tem, kar je mojega Očeta? Nato se je vrnil z njima v Nazaret. Njegova mati je vse, kar se je zgodilo, ohranila v svojem srcu.
Čeprav sta bila starša samega Boga, vama ni prizanesel z lekcijo o odraščanju in iskanju lastne poti. Kateri oče ali mama se tu ne prepozna? Kdo že ni iskal svojega »izgubljenega« sina ali hčere?Marija, Jezusova in naša mati, izročamo ti vse »izgubljene« in najdene otroke, še posebej vse » iščoče« starše. Naj nikoli, res nikoli ne nehajo ljubiti svojih otrok!
Viri in literatura:
Janez Pavel II.: Apostolsko pismo Rožni venec Device Marije (2002), CD 98,
Jožef Smej, Družinski rožni venec,
Berta Golob, Skriti zaklad: Premišljevanje skrivnosti rožnega venca, Ljubljana, Družina, 2011
Marija Maučec-Suša