Nimamo drugega Gospoda kot Njega
»Ta slovesnost ima nekako dvojen okus, sladek in grenek, vesel in boleč, kajti z njo obhajamo Gospoda, ki vstopa v Jeruzalem in mu njegovi učenci vzklikajo kot kralju; istočasno pa je slovesno oznanjena evangeljska pripoved o njegovem trpljenju. Zaradi tega naše srce čuti boleče nasprotje in nekako v majhni meri občuti to, kar je čutil Jezus v svojem srcu tisti dan, ko se je veselil s svojimi prijatelji in jokal nad Jeruzalemom.« Tako je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo na cvetno nedeljo ter 32. svetovni dan mladih. Pri slovesnosti je bilo navzočih 150 dijakov škofijske klasične gimnazije.
|
|
Simboli svetega tridnevja
Letos praznujemo veliki četrtek 13. aprila 2017, veliki petek 14. aprila, veliko soboto 15. aprila ter veliko noč 16. aprila. Bogoslužno dogajanje velikega tedna z bogato simboliko in izborom svetopisemskih besedil uvaja vernike v veliko noč, ki je največji in najpomembnejši krščanski praznik. Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo, višek pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek, velika sobota in velika noč. Postni čas sklenemo z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi velikonočno tridnevje, ki vsebuje najgloblje sporočilo krščanstva.
|
|
Umivanje nog zapornikom
Papež Frančišek bo sveto mašo v spomin na Jezusovo zadnjo večerjo na letošnji veliki četrtek obhajal v zaporu za nekdanje mafijce v Palianu. Papež bo med obredom umil noge tamkajšnjim zapornikom. Po navedbah italijanskega pravosodnega ministrstva je v zaporu trenutno 74 kaznjencev. Ustanova je razdeljena na tri oddelke: moškega in ženskega ter bolniškega, v katerem bivajo pretežno zaporniki, ki bolehajo za tubekulozo. Poleg bolniškega oddelka je posebnost zapora Paliano tudi v tem, da v njem bivajo t.i. »sodelavci pravice«. Ti zaporniki so skesani nekdanji člani mafije, ki so privolili v sodelovanje s pravosodnim sistemom.
|
|
|
Papežev program v velikem tednu
Naslednji dogodek s papežem je krizmena maša na veliki četrtek, ko bo sveti oče v baziliki sv. Petra blagoslovil krizmena olja in spregovoril o poslanstvu duhovnikov. Slovesno bogoslužje v spomin na Jezusovo zadnjo večerjo in obredno umivanje nog bo papež opravil v zaporu Paliano, kjer kazen preživljajo nekdanji člani mafije. Uvod v obhajanje velikega petka so obredi v Petrovi baziliki, s tradicionalnim križevim potom v rimskem Koloseju. Letos je besedila za to priložnost pripravila francoska teologinja Anne-Marie Pelletier. Po velikem petku papeža čakajo velikonočne slovesnosti.
|
|
Noč je velika: voščilo naših škofov
Apostol Peter je vedel o Jezusu tisto bistveno, ker se je z njim srečeval tri leta. Več je vedel o Jezusu na véliki petek, ko ga je po zatajitvi Jezus pogledal in se ga usmilil. Še več je vedel po veliki noči ob srečanjih z vstalim Jezusom. A največ je Peter vedel o Jezusu takrat, ko je v Rimu pretrpel mučeniško smrt in se z Jezusom srečal iz obličja v obličje. In Peter zdaj ve vse o Jezusu. Ker je pri Njem in ga gleda »iz obličja v obličje«. O veliki noči delajmo korake v to smer. Tudi če se opotekamo, omahujemo, padamo, nas vstali Jezus spremlja in krepi. On, ki tako razlaga Božjo besedo, da postaja naše srce goreče...
|
|
V kino prišel film Koliba
V slovenske kinematografe je v četrtek prišel film Koliba. Posnet je po izjemnem knjižnem delu, ki gledalca popelje naravnost v srce in naravo Boga sredi bridkega človeškega trpljenja. Film nosi sporočilo o verovanju, ljubezni in odpuščanju. Frančiškan p. Andraž Arko, ki se še posebej ukvarja s filmsko kritiko, ga priporoča. Prinaša veliko vprašanj za osebno razmišljanje ali skupni pogovor ter priložnosti za poglobitev osebne vere, osebno in duhovno rast. P. Andraž Arko meni, da nas film in knjiga v izvirniku privedeta do vsem razumljivega pogleda na Boga. »V ozadju predstavitve Svete Trojice vstopamo v teologijo na izjemno preprost način.«
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Ljubezen vse prenaša in opraviči
113. Zakonca, ki se ljubita in si pripadata, dobro govorita drug o drugem in skušata pokazati dobre strani sozakonca onkraj njegovih šibkosti in napak. Vsekakor molčita, da bi ne škodovala njegovi podobi. Toda to ni samo zunanje dejanje, temveč izvira iz notranje drže. Prav tako ne gre za prostodušnost nekoga, ki noče videti težav in šibkih točk drugega, temveč za širši pogled tistega, ki te šibkosti in napake postavi v njihov kontekst. Ve, da te pomanjkljivosti tvorijo samo del in ne celote bistva drugega. Neprijetno dejstvo v odnosu ne tvori celote tega odnosa. Torej lahko sprejmemo, da smo vsi zapleten sestav svetlih in temnih plati. Drugi ni samo to, kar me na njem moti. Je veliko več kot to. Iz istega razloga ne smem zahtevati, da mora biti njegova ljubezen popolna, da bi ga cenil. Ljubi me takšen, kot on sam je, in kakor more – s svojimi omejitvami; toda dejstvo, da je njegova ljubezen nepopolna, še ne pomeni, da je hlinjena ali da ni resnična. Njegova ljubezen je resnična, a je omejena in zemeljska. Zato mi bo, če preveč zahtevam od njega, to tako ali drugače dal vedeti: da ne bo zmožen niti ne bo sprejel, da bi igral vlogo božanskega bitja ali mi ustregel v vseh mojih potrebah. Ljubezen sobiva tudi v nepopolnosti, jo opraviči in prenaša ter zna spričo omejitev ljubljenega bitja molčati.
Radost ljubezni, 113
|
|
|
Božja beseda
Velika noč
»Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu« (Jn 20,3)
Apd 10,34a.37-43
Ps 118
Kol 3,1-4 ali 1 Kor 5,6b-8
Jn 20,1-9
|
|
|
|
|
