Bratje in sestre v Kristusu!<\/p>\n
V\u010dasih smo rekli, da je vsaka dru\u017eina Cerkev v malem. Na ta nauk po\u010dasi pozabljamo in zdi se, da dru\u017eine \u017eivimo v enem svetu, Cerkev pa je nek drug svet. Velikokrat smo vsi skupaj nemo\u010dni v na\u0161em delovanju in oznanjevanju Kristusa, saj smo Boga izrinili iz na\u0161e srede in tako je kateheza nekaj, kar je potisnjeno za zidove katehetske u\u010dilnice. Kristusovo naro\u010dilo \u00bbpojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu\u00ab (Mr 16,15) in \u00bbpojdite in naredite vse narode za moje u\u010dence: kr\u0161\u010dujete jih v imenu O\u010deta in Sina in Svetega Duha\u00ab (Mt 28,19) je \u2013 z res redkimi izjemami \u2013 ostalo za cerkvenimi zidovi. Ravno te religiozne zidove je Kristus pri\u0161el poru\u0161it. Sedaj med ljudmi ter med ljudmi in Bogom ni ve\u010d nobene ovire, nobenega prepada. Vsak ima namre\u010d mo\u017enost, da je dele\u017een te bli\u017eine, te edinosti in svobode odnosov s prejemom svetega krsta. S krstom pa prejmemo duhovni\u0161ko, prero\u0161ko in kraljevsko slu\u017ebo, in to ne glede na konkretno poklicanost. Kako znamo po krstnem duhovni\u0161tvu oznanjati evangelij? Je to res nekaj, kar je prepu\u0161\u010deno \u0161kofu in vsem tistim, ki opravljajo katehetsko poslanstvo? Ali pa sta tako krstno kot va\u0161e slu\u017ebeno duhovni\u0161tvo samo dve obliki enega in edinega velikega duhovni\u0161tva Jezusa Kristusa, pri \u010demer je slu\u017ebeno duhovni\u0161tvo poklicano predvsem pomagati krstnemu opravljati njegov del?<\/p>\n
Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek je ve\u010dkrat rekel, da mora pastir imeti vonj po svojih ovcah in njegove ovce po njem. Vsi, ki smo s svetim krstom oblekli Kristusa, \u017eelimo, da ste na\u0161i pastirji, torej vsi, ki ste dele\u017eni svetega ma\u0161ni\u0161kega posve\u010denja, del na\u0161ega vsakdana in da se na\u0161e vsakodnevne aktivnosti prepletajo in medsebojno bogatijo. Kristus je di\u0161al po svojih ovcah: z u\u010denci je romal sem in tja in gor in dol, ustavil se je v Zahejevi hi\u0161i, pri Petru, in pri prijateljih Lazarju, Marti in Mariji in tako naprej. \u0160el je na vse te kraje, kamor ga je O\u010de poslal, da prinese novo Lu\u010d. Bil je skoraj neprestano na poti. Na tej poti je do\u017eivel tudi zavrnitve, trpljenje in na koncu kri\u017eanje. Nikoli se ni analiti\u010dno spra\u0161eval \u00bb\u010cemu?\u00ab in \u00bbZakaj?\u00ab, saj je vseskozi spoznaval in v odnosu z O\u010detom utrjeval, da je to O\u010detova volja! Dana\u0161nji svet nas premetava kot vihar u\u010dence na ladji, zato ste pastirji \u0161e toliko bolj potrebni. Potrebni ste pastirji, ki boste di\u0161ali po svojih ovcah \u2013 laikih in dru\u017einah, ki niso popolne, ki plujejo v tem svetu in i\u0161\u010dejo zadovoljstvo in notranjo sre\u010do velikokrat na napa\u010dnih mestih, saj je dru\u017eba naravnana v storilnost, individualizem in u\u017eiva\u0161tvo, kar z lahkoto zadu\u0161i Bo\u017eje \u017eivljenje, ki smo ga prejeli pri krstu. Dana\u0161nji \u010dlovek je \u017eejen duhovnosti, Bo\u017ejega \u017eivljenja, ob\u010destva, skupnosti, a mi smo zaspali kot v vrtu Getsemani utrujeni u\u010denci, ki niso mogli \u010duti niti eno uro. Eno uro in ni\u010d ve\u010d! I\u0161\u010demo razli\u010dne izgovore, kaj vse ne moremo, kaj vse se ne da, da ni denarja za pastoralne projekte, da se ljudem ne moremo pribli\u017eati. Namesto, da bi v trenutku, ko imamo pred seboj konkretnega \u010dloveka, dru\u017eino, zakonce, lo\u010dence, osamljene, ovdovele, samske, razdrte in zelo ranjene dru\u017eine, otroke, ki so izgubili star\u0161e, otroke odvisnikov ter zapu\u0161\u010dene in zanemarjene otroke, izkazali svojo bli\u017eino, da bi \u00bbpostali vsem vse, da bi jih nekaj zagotovo re\u0161ili\u00ab, kot pravi Pavel (1 Kor 9,22). Tukaj dajmo prostor Svetemu Duhu v nas, tako da pogledamo z O\u010detovimi o\u010dmi in vidimo Bo\u017ejega Sina v drugem, in to trpe\u010dega! Ravno tako, kot je Peter to dopustil pri vzpenjanju na goro spremenjenja: \u00bbTi si Kristus, sin \u017eivega Boga.\u00ab (Mt 16,16). Ko vstopimo v konkreten odnos in drugi v moji gesti za\u010duti ljubezen, dejansko prepozna Kristusovo gesto, Kristusa v meni in takrat se v njem nekaj spremeni. \u0160ele ko ima izku\u0161njo ljubezni, lahko za\u010dneva pogovor o konkretnosti njegove situacije, o tem, kaj se je z njim zgodilo, da je bil dele\u017een Bo\u017ejega dotika, s katehezo.<\/p>\n
\u017de drugi vatikanski cerkveni zbor je poudaril,\u00a0 da smo laiki oz. predvsem dru\u017eine za razliko ve\u010dine vas v t.\u00a0i. posve\u010denem \u017eivljenju \u0161e vedno v konkretnosti narodovega vsakdana, na delu, v \u0161oli, v vrtcu, na igri\u0161\u010du, v medsoseski pomo\u010di ter na dru\u017eenjih in zabavah. Zato imamo predvsem mi prilo\u017enost in nalogo opravljati Kristusovo poslanstvo v svetu, ki ga je zaupal Cerkvi. Vas pa prosimo, da opravljate Njegovo poslanstvo do nas, laikov in dru\u017ein, u\u010dencev: tako kot smo mi vsak dan s svetom, prosim, bodite vi vsak dan z nami.<\/p>\n
<\/p>\n
Meditacija za dekanijsko rekolekcijo, oktober 2022<\/p>\n
Pripravila: Darja Kalamar Frece<\/p>\n
<\/p>\n
Foto: Pixabay<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"yoast_head":"\n