Vsi trije sinoptiki poro\u010dajo, kako je Jezus poslal dvanajstere po svetu oznanjati evangelij (Mt 10,5\u201315; Mr 6,7-13; Lk 9,1\u20136). V tem Jezusovem dejanju duhovniki hitro prepoznamo tudi svoje poslanstvo. V ta kontekst pa evangelist Luka postavi \u0161e en odlomek, ki prav tako izpostavlja \u00bbpo\u0161iljanje\u00ab in \u00bboznanjevanje\u00ab: \u00bbPotem je Gospod dolo\u010dil \u0161e drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval iti\u00ab (Lk 10,1). Morda se v tej \u00bbmno\u017eici\u00ab duhovniki manj prepoznamo in si domi\u0161ljamo, da ima Jezus na tem mestu v mislih bolj laike kot slu\u017ebene duhovnike? Toda vsi \u0161tirje odlomki vsebujejo toliko podobnosti in medsebojne prepletenosti, da bi bilo tovrstno sklepanje preve\u010d poenostavljeno.<\/p>\n
\u0160tevilni poudarki opisa dveh razli\u010dnih dogodkov (razpo\u0161iljanja dvanajsterih in razpo\u0161iljanja dvainsedemdesetih) so si namre\u010d med seboj nadvse podobni: v vseh odlomkih Jezus poslanim svetuje, naj s seboj ne jemljejo torbe, obuval, denarja \u2026; tudi sposobnost ozdravljanja in izganjanja demonov je izpostavljena v vseh \u0161tirih odlomkih \u2013 pri dvainsedemdeseterih je sposobnost izganjanja demonov navedena potem, ko Jezusu izra\u017eajo svoje veselje (Lk 10,17).<\/p>\n
\u010ce pa primerjamo opise dogodka, kjer pove\u017eemo sinotpike v eno poro\u010dilo, pa je podobnosti \u0161e ve\u010d: razbremenitev skrbi za materialne zadeve je v obeh opisih podkrepljena s samozavestno dr\u017eo, da je delavec vreden svojega pla\u010dila; v obeh dogodkih je naveden pozdrav miru; tako pri dvanajsterih kot pri dvainsedemdesetih je navedena mo\u017enost, da jih okolje ne sprejme \u2013 z dodatkom psiholo\u0161ke podpore, naj \u00bbotresejo prah s svojih nog\u00ab ter naj se zaradi tega ne \u00bbsekirajo\u00ab \u2026<\/p>\n
Zanimiv je poudarek, kako Jezus tako dvanajstere kot dvainsedemdesetere po\u0161ilja \u00bbpo dva in dva\u00ab (Mr 6,7; Lk 10,1). V tej \u00bbdvojini\u00ab lahko prepoznamo sporo\u010dilo, da oznanjevanje evangelija ni le \u00bbfrontalno pridiganje\u00ab in pou\u010devanje, marve\u010d se nana\u0161a na pri\u010devanje v konkretnem \u017eivljenju, ki se ka\u017ee ne nazadnje v medsebojni komunikaciji oznanjevalcev. Tu pa \u017ee prepoznamo dinamiko ob\u010destvenega oznanjevanja ter s tem razse\u017enosti splo\u0161nega oz. krstnega duhovni\u0161tva, ki je najbolj lastno dru\u017eini kot \u00bbdoma\u010di Cerkvi\u00ab: Vsi dru\u017einski \u010dlani v skladu z lastno vlogo uveljavljajo krstno duhovni\u0161tvo in prispevajo k temu, da dru\u017eina postaja skupnost milosti in molitve, \u0161ola \u010dlove\u0161kih in kr\u0161\u010danskih kreposti in kraj prvega oznanjevanja vere otrokom\u00ab (KKC-Kompendij 350).<\/p>\n
Pravzaprav so vsi navedeni poudarki lastni splo\u0161nemu oz. krstnemu duhovni\u0161tvu, saj Jezus tako dvanajstere kot dvainsedemdesetere in seveda mnoge sodobne kristjane po\u0161ilja oznanjati evangelij po vsem svetu \u2013 \u00bbpo dva in dva\u00ab, kar vklju\u010duje dinamiko pri\u010devanja z lastnim \u017eivljenjem.<\/p>\n
Seveda pa imamo v Cerkvi poleg krstnega tudi slu\u017ebeno duhovni\u0161tvo, ki je bitno povezano z oltarjem in evharistijo, ob tem pa v mo\u010di svoje u\u010diteljske, posve\u010devalne in vodstvene slu\u017ebe spodbuja laike, ki sestavljajo ve\u010dino skrivnostnega Kristusovega telesa, k oznanjevanju in evangeljskemu prenavljanju sveta. \u00bb\u010ceprav se skupno duhovni\u0161tvo vernikov in slu\u017ebeno ali hierarhi\u010dno duhovni\u0161tvo med seboj razlikujeta po bistvu in ne samo po stopnji, sta vendarle naravnani druga na druga na drugo; kajti eno in drugo, vsako na svoj poseben na\u010din, je dele\u017eno edinega Kristusovega duhovni\u0161tva\u00ab (C 19).<\/p>\n
Zavedajo\u010d se dejstva, da primerjave \u00bb\u0161epajo\u00ab, si vendarle v tem kontekstu privo\u0161\u010dim namig, da je splo\u0161no oz. krstno duhovni\u0161tvo blizu ob\u010dutkom \u00bbamaterskega ukvarjanja\u00ab bodisi s kakim \u0161portom, kulturo ali drugo dejavnostjo; slu\u017ebeno duhovni\u0161tvo pa povezujemo s \u00bbslu\u017ebo\u00ab, se pravi s \u00bbprofesionalnim\u00ab opravljanjem dejavnosti, katere predstavniki in izvajalci svojo dejavnost tudi vodijo in so zanjo odgovorni. Tudi pri \u0161portu ali kulturi veliko ve\u010dino \u00bbtelesa\u00ab sestavljajo \u00bblaiki\u00ab oz. amaterji in sestavljajo \u00bbbazen\u00ab, iz katerega prihajajo \u00bbprofesionalci\u00ab. \u010ce profesionalci slabo opravljajo svojo slu\u017ebo, se bo \u00bbbazen\u00ab slej ko prej distanciral od njih, ve\u010dini \u00bbtelesa\u00ab bodo profesionalci postali nezanimivi, najbr\u017e pa se bo tudi manj\u0161al. Predani profesionalci pa seveda znajo skrbeti za razcvet amaterizma, ki skrbi tudi za promocijo dejavnosti tako na profesionalni kot amaterski ravni. V tej simbiozi splo\u0161nega in slu\u017ebenega duhovni\u0161tva se nahajajo izzivi oblikovanja identitete tako enega kot drugega duhovni\u0161tva, ki ju (nas) Jezus tudi danes po\u0161ilja po vsem svetu oznanjati evangelij. V omenjeni simbiozi sta splo\u0161no in slu\u017ebeno duhovni\u0161tvo prav tako povabljena, da hodita \u00bbpo dva in dva\u00ab in sicer tako, da bosta v vsakem paru zastopani obe dimenziji.<\/p>\n
Nedvomno je primerjava omejena s \u010dlove\u0161kimi merili in na\u010dini razmi\u0161ljanja, zato smo lahko \u0161e toliko bolj hvale\u017eni, da je dovolj, \u010de si po svojih mo\u010deh trudimo za kar najbolj kakovostno opravljanje duhovni\u0161ke slu\u017ebe tako v smislu splo\u0161nega kot slu\u017ebenega duhovni\u0161tva, za sadove pa skrbi Bog.<\/p>\n
<\/p>\n
Meditacija za dekanijsko rekolekcijo, februar 2019<\/em><\/p>\n Pripravil: prof. dr. Stanko Gerjolj CM<\/em><\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":3,"featured_media":7475,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"yoast_head":"\n