{"id":7451,"date":"2019-01-08T10:47:52","date_gmt":"2019-01-08T09:47:52","guid":{"rendered":"http:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/?p=7451"},"modified":"2019-01-30T14:39:54","modified_gmt":"2019-01-30T13:39:54","slug":"januarska-meditacija-povezanost-med-duhovniki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/januarska-meditacija-povezanost-med-duhovniki\/","title":{"rendered":"Januarska meditacija: Povezanost med duhovniki"},"content":{"rendered":"

\u00bbPo tem bodo vsi spoznali, da ste moji u\u010denci, \u010de boste med seboj imeli ljubezen<\/em>.\u00ab (Jn 13,35)<\/em><\/p>\n

V zadnjih petdesetih letih so se zgodile velike dru\u017ebene spremembe. To posebno \u010dutimo mi starej\u0161i duhovniki, ki nas je poleg duhovni\u0161ke vzgoje v \u010dasu \u0161tudija in bivanja v bogoslovju, dodatno \u00bbklesal komunizem, voja\u0161\u010dina \u2026\u00ab. Kot mlad \u017eupnik se v dekaniji spominjam svetni\u0161kega duhovnika Antona Pogorelca, ki je vsa svoja duhovni\u0161ka leta pre\u017eivel na Ko\u010devskem. Nam mlaj\u0161im duhovnikom je na dekanijskih konferencah ve\u010dkrat ponovil: \u00bbFantje, to, da se v komunizmu lahko duhovniki zberemo skupaj na pastoralni konferenci, je zlato!\u00ab Takrat teh besed nisem razumel, kajti nisem imel te\u017ekih izku\u0161enj, ki so jih do\u017eivljali duhovniki takoj po II. svetovni vojni.<\/p>\n

Danes, hvala Bogu, imamo vsi duhovniki avtomobile, mo\u017enost medsebojnega povezovanja, obiskovanja, prijateljske povezanosti. Toda med nas vdirajo: internet, pametni telefoni, facebook\u2026, ki so neke vrste na\u0161i \u00bbvsiljivci\u00ab od katerih postajamo vedno bolj odvisni. Ti nam jemljejo dragoceni \u010das postavljajo nove zidove, da imamo \u0161e manj \u010dasa za sobrate v dekaniji.<\/p>\n

Pred nami pa so \u010dasi, ko nas bo vedno manj. Zaradi tega bo vsak duhovnik moral imeti po ve\u010d \u017eupnij, in zaradi \u010desar bo \u010dasa za prijateljske obiske \u0161e manj; verjetno bomo \u0161e bolj obremenjeni, osamljeni \u2026 \u010ce \u017ee ne moremo prepre\u010diti tega, kaj lahko storimo?<\/p>\n

Pred dnevi je neki duhovnik dejal: \u00bb\u010cudim se, kako lahko nekateri duhovniki (pa niso stari), \u017eivijo svoje duhovni\u0161tvo, ne da bi se \u017ee leta udele\u017eili Pastoralnega te\u010daja, ne duhovni\u0161kih postnih obnov, ne duhovni\u0161kih izobra\u017eevanj \u2013 celo na krizmene ma\u0161e ne prihajajo \u2026?\u00ab A to\u017eijo, da so osamljeni.<\/p>\n

Po drugi strani pa je hvalevredno, ko se v nekaterih dekanijah tedensko ali dvakrat mese\u010dno duhovniki zberejo ob ve\u010derih k skupnemu pogovoru in sre\u010danje sklenejo z molitvijo. Ali duhovniki, ki so vklju\u010deni v nekatera gibanja in se tedensko sre\u010dujejo ob BB in molitvi. Ponekod pa bivata po dva ali trije duhovniki skupaj, si delijo pastoralno delo, skupaj molijo \u2026<\/p>\n

V dokumentu Dal vam bom pastirjev<\/em> beremo: \u00bbPodoba duhovni\u0161tva naj bi bila podoba prave dru\u017eine, bratstva, katerega vezi niso iz mesa in krvi, pa\u010d pa iz milosti sv. reda. Ta milost naj bi prevzemala in dvigovala \u010dlove\u0161ke, psiholo\u0161ke, \u010dustvene, prijateljske in duhovne odnose med duhovniki\u2026 To duhovni\u0161ko bratstvo naj ne bi izklju\u010devalo nikogar \u2026\u00ab (\u010dl. 74).<\/p>\n

Znano je, kako je sv. Janez Vianney na desetine kilometrov dale\u010d pe\u0161 obiskoval bolne duhovnike, med potjo molil ro\u017eni venec in dejal, da mu pot nikoli ni bila predolga.<\/p>\n

 <\/p>\n

Kako pomembno je (graditi svoje duhovni\u0161tvo na skali) medsebojno duhovni\u0161ko povezovanje, je 1. decembra 2018 med drugim opozoril sam pape\u017e Fran\u010di\u0161ek. Pape\u017e poka\u017ee duhovnikom in posve\u010denim \u0161tiri stebre<\/strong>, na katerih naj gradimo svoje \u017eivljenje:<\/p>\n