Ko omenjamo stare star\u0161e, si morda predstavljamo sivolaso babico za \u0161tedilnikom, od koder se \u0161iri omamen vonj po jabol\u010dnem zavitku, in ostarelega dedka s palico v eni roki in vnu\u010dkovo ro\u010dico v drugi. A stari star\u0161i dana\u0161njih mladih dru\u017ein so pogosto \u0161e zelo mo\u010dno vpeti v slu\u017ebeno delo, do upokojitve imajo \u0161e kar nekaj let in zaradi fizi\u010dne zmogljivosti so aktivni na mnogih podro\u010djih dru\u017ebenega \u017eivljenja. Seveda to ne pomeni, da ne morejo zaznamovati otrokovega otro\u0161tva in tudi njegovega verskega do\u017eivljanja, le pot do cilja je morda nekoliko druga\u010dna kot pred leti.<\/p>\n
<\/p>\n
To besedilo pi\u0161eva mo\u017e in \u017eena treh majhnih otrok v \u010dasu velikono\u010dnega tridnevja. Na\u0161i stari star\u0161i so toliko oddaljeni, da se ne vidimo prav pogosto, prav tako so nekateri \u0161e vpeti v slu\u017ebene obveznosti, drugi pa \u017ee nekoliko ostareli, a \u0161e vedno zmo\u017eni skrbeti sami zase. Preden preideva na temo prenosa vere med vnuki in starimi star\u0161i, naj le na kratko opi\u0161eva na\u0161o dru\u017einsko dinamiko na velikono\u010dno tridnevje, ki smo ga pravkar obhajali. Morda bi o prenosu vere spregovorila kar konkretno na primeru praznovanja kr\u0161\u010danskih praznikov. Od velikono\u010dnega tridnevja nam je kot dru\u017eini v \u017eupniji uspelo obhajati nedeljsko \u00bbdru\u017einsko\u00ab sveto ma\u0161o, sicer pa smo bili na obredih po del\u010dkih bodisi mama bodisi o\u010de z enim od otrok, kolikor je bilo mogo\u010de, ali pa smo obrede obhajali kar doma. Seveda v prilagojeni obliki, npr. tako, da smo zgradili Bo\u017eji grob iz lego kock in ob tem prebrali pasijon, a tak\u0161no dru\u017einsko obhajanje je z majhnimi otroki v\u010dasih \u0161e bolj do\u017eiveto kot obred v cerkvi, kjer bi mirila zdaj enega, zdaj drugega, zdaj tretjega \u2026<\/p>\n
Iz primarnih dru\u017ein sva prinesla precej razli\u010dne vzorce; pri enem od naju se je udejstvovanje v \u017eupniji postavljalo precej visoko na lestvici, morda celo previsoko glede na pripadnost dru\u017einski dinamiki, pri drugem pa se je v ospredje postavljalo dru\u017einsko praznovanje. Zato se morava veliko pogovarjati, da enega od naju ne zanese v aktivizem in drugega v ‘zaspanost’ glede dajanja svojih darov na razpolago v \u017eupniji. \u017de med nama prihaja do razli\u010dnih pogledov, kolikor bolj druga\u010de si vklju\u010devanje dru\u017ein v ob\u010destveno \u017eivljenje lahko predstavlja duhovnik, ki morda vlo\u017ei veliko truda v pripravo \u017eupnijskega praznovanja, nato pa je razo\u010daran nad (ne)odzivom dru\u017ein?! Hvale\u017ena sva za prilo\u017enost, da nama je bilo zaupano sestaviti razmi\u0161ljanje o prenosu vere v dru\u017eini, saj opa\u017eava, da se vse prepogosto delimo na klerike in laike, kjer vsak izhaja iz svoje izku\u0161nje in te\u017eko razume ‘drugo stran’, a le \u010de bomo oboji pred seboj gledali Kristusov obraz in si pomagali prepoznavati ga ob lomljenju kruha (Lk 24,31), smo na pravi poti.<\/p>\n
Gotovo je dru\u017einska dinamika, kjer skupaj bivajo otroci, star\u0161i in stari star\u0161i, precej druga\u010dna kot v na\u0161em primeru, vendar iz razgovorov z drugimi dru\u017einami ugotavljava, da je v vsaki dru\u017eini temeljna povezanost mo\u017ea in \u017eene in njun enoten pristop k (verski) vzgoji otrok. Na dolgo bi lahko razpravljali o prednostih in slabostih ene ali druge oblike, ugotavljali bi lahko sociolo\u0161ke vzroke za upadanje oblik skupnega bivanja treh generacij, a to prepustimo za druge prilo\u017enosti. Zavedava se, da so najini star\u0161i, torej stari star\u0161i najinih otrok, v veliki meri zaslu\u017eni za najino \u017eivljenje po veri, za to, da sva se po njihovem zgledu tudi sama odlo\u010dila skleniti zakrament svetega zakona in to je najlep\u0161a dedi\u0161\u010dina tudi njihovim vnukom. Prva leta zakona sva imela morda precej idealizirane predstave o dru\u017einskem praznovanju, a realnost je pogosto precej druga\u010dna od idealov. Ob pogledu nazaj prepoznavava, da najina pri\u010dakovanja v\u010dasih odsevajo (ne)uresni\u010dene \u017eelje iz primarnih dru\u017ein in to je dobro pre\u010distiti, da ne kali praznovanja najine dru\u017eine. V eni od najinih dru\u017ein je bilo, npr. zelo pomembno, da se je pred veliko no\u010djo \u00bbgeneralno\u00ab po\u010distilo hi\u0161o in to je nekatere od dru\u017einskih \u010dlanov tako obremenjevalo, da je prihajalo do nepotrebnih prepirov pred prazniki. To ‘prtljago’ sva prinesla v najino dru\u017eino in vsako leto se trudiva zavestno ‘odpakirati’, \u010desar ne potrebujemo za na\u0161e funkcioniranje. Vse to morda na prvi pogled nima neposredne veze s prenosom vere, \u010de pa pomisliva, kako najin pogled na vero, ki sva jo prejela kot dar od svojih star\u0161ev, mo\u010dno zaznamuje najine otroke, vidiva, kako so lahko majhni spomini pravzaprav odlo\u010dilni. Pa ne toliko v smislu raznih travm, zapostavljanj in pritiskov s strani star\u0161ev, o \u010demer je danes v sodobni psihologiji tako moderno govoriti, ampak misliva predvsem na mo\u010dno kr\u0161\u010dansko dr\u017eo najinih star\u0161ev za vsako ceno, tudi za ceno te\u017eav na delovnem mestu, v \u0161oli in nasploh v dru\u017ebi. Ta cena pa ni prinesla zagrenjenosti ampak pre\u010di\u0161\u010deno in z usmiljenjem prepojeno kr\u0161\u010dansko ljubezen, ki pa jo seveda \u0161e vedno, dokler smo popotniki na tem svetu, premetavajo vsakodnevne preizku\u0161nje; npr. pogosto se najin na\u010din vzgoje ne sklada povsem s pristopi, ki jih do najinih otrok zavzamejo najini star\u0161i. Zato je tu vedno znova potrebna iskrena komunikacija, ki bo sproti razre\u0161evala te\u017eave. Prav je, da star\u0161i jasno povemo na\u0161e poglede in vrednote pri vzgoji otrok, po drugi strani pa je znan rek, da je ‘pravica’ starih star\u0161ev, da lahko malo razvajajo vnuke. Pomembno se nama zdi, da ostajava star\u0161a prva vzgojitelja najinih otrok, in da hkrati zaupava v dobronamernost starih star\u0161ev, tudi \u010de kdaj otroci pridejo s \u010dokolado preve\u010d v \u017eepu s po\u010ditnic pri babici. Vesela sem, da pri verskih vrednotah med nama in starimi star\u0161i ni dvomov, kaj \u017eelimo predati otrokom; daj je vsem obisk ma\u0161e in \u017eivljenje po evangeliju merilo, kako \u017eiveti vsakodnevnost. \u010ce bi tu prihajalo do ve\u010djih razhajanj, bi morda te\u017eje zaupala otroke v varstvo. Zanimivo nama je opazovati, kako sta dedek in babica v o\u010deh najinih otrok merilo modrosti, otrok intuitivno zazna, da je izku\u0161nja najbolj\u0161a u\u010diteljica. Ko je z leto\u0161njo velikono\u010dno osmino k nam pri\u0161la tudi trebu\u0161na viroza, sem se spomnila lanskega dogodka, ko je na\u0161 prvorojenec ob dilemi, kak\u0161no hrano naj mu ponudim ob bruhanju, izjavil: \u00bbMama, ve\u0161 kaj, daj pokli\u010di babico, kaj mi lahko skuha\u0161, ona bo vedela.\u00ab Moja prvotna reakcija skoraj u\u017ealjenosti se je hitro spremenila v ob\u010dudovanje otrokovega vrednotenja starih star\u0161ev \u2013 \u010de bo kdo vedel, bosta vedela onadva.<\/p>\n
Kak\u0161na pa je lahko v konkretnih dru\u017einskih in \u017eupnijskih praznovanjih vloga starih star\u0161ev? Po eni strani so za razliko od star\u0161ev \u017ee razbremenjeni nenehne skrbi za otroke, zato gotovo veliko bolj na razpolago v \u017eupnijskem udejstvovanju in s tem mo\u010dan zgled za svoje vnuke, da je svoje darove treba dati na voljo za slu\u017eenje ob\u010destvu. Po drugi strani pa morajo tudi oni vedno znova iskati pravo mero med slu\u017eenjem v \u017eupniji in svojo vlogo starih star\u0161ev, ki naj bi imeli vedno \u010das za vnuke, za pripravo nedeljskega kosila, na katero se napovejo ‘mladi’, za prevoz vnu\u010dka v glasbeno \u0161olo \u2026 Opa\u017eava, da si mlade dru\u017eine stare star\u0161e vse prepogosto predstavljamo kot nekak ‘servis za nujne primere’; ko nam za\u0161kriplje z varu\u0161kami in prevozi ali ko zmanjka \u010dasa za pripravo kosila, se spomnimo na babico. Stari star\u0161i pa po drugi strani prepogosto tarnajo, da se jim ta mladi ne javimo na telefon, da nimamo nikoli \u010dasa, da ne pridemo na obisk \u2026 A \u010de smo dovolj samokriti\u010dni, vidimo, da tako eni kot drugi postavljamo v ospredje sebe, premalo pa se v\u017eivimo v drugega. To je le eden od mo\u017enih komunikacijskih vozlov, morda na videz lo\u010den od verskega \u017eivljenja, a v svojem bistvu \u0161e kako odlo\u010dilen za otrokovo oblikovanje vere. V bodisi uspe\u0161nem bodisi neuspe\u0161nem razre\u0161evanju tak\u0161nih konfliktov med starimi star\u0161i in star\u0161i se otrok u\u010di oz. ne u\u010di kr\u0161\u010danske ljubezni. Tak\u0161nih napetosti morda duhovniki ne poznate neposredno, gotovo pa se z njimi sre\u010dujete pri zakramentu svete spovedi in duhovnem pogovoru ter v drugih primerih. Kar nam ‘mladim’ in ‘starim’ pogosto manjka, je v\u017eivljanje v drugega in ne iskanje potrditve, da imam vendarle prav jaz. Otrok pa pije te odpu\u0161\u010dajo\u010de ali pa napete odnose in iz tega raste \u2013 v velikono\u010dnega kristjana ali pa v nekoga, ki se je nau\u010dil kuhati zamere in v pravi\u010dni\u0161tvu pozabljati na usmiljenje.<\/p>\n
Nama kot star\u0161ema je pri verski vzgoji otrok veliko vredno, da lahko otroci s starimi star\u0161i obi\u0161\u010dejo sveto ma\u0161o tudi kdaj \u010dez teden, da kot doma tudi tam vidijo jaslice, adventni venec, do\u017eivijo molitev pred jedjo, najve\u010dkrat pa naju navdu\u0161ujejo debate, ki jih imajo otroci z njimi o nebesih. En dedek je namre\u010d \u017ee umrl, a je tako \u017eivo navzo\u010d med nami, da se pogosto pogovarjamo o veselju ponovnega snidenja. Tudi zaradi tega do\u017eivljanja so za najine otroke nebesa kraj, ki se ga veselijo in ob ve\u010derih ob spontanih pro\u0161njah izjavijo \u00bbin da bi lepo umrl\u00ab. Ko je kdaj kdo navzo\u010d pri na\u0161i ve\u010derni molitvi, ga to kar malo \u0161okira, a spomniva se, da smo neko\u010d govorili o tem, da je pomembno prositi za sre\u010dno smrt, in tako je v glavicah najinih prvih dveh otrok spontano dozorela tak\u0161na pro\u0161nja. Ko bi le ohranila to hrepenenje po nebesih!<\/p>\n
Kot se ‘vzgojni prostor’ najinih otrok ve\u010da s starimi star\u0161i, vzgojitelji v vrtcu itd., se nama zdi pomembno razumeti, da se na verskem podro\u010dju ta prostor od starih star\u0161ev \u0161iri v vse \u017eupnijsko ob\u010destvo. Spomniva se krstov najinih otrok \u2013 ob star\u0161ih, botrih, starih star\u0161ih in sorodnikih je bilo tam navzo\u010de tudi \u017eupnijsko ob\u010destvo in vsi<\/u> smo v otrokovem imenu izpovedali vero ter na ta na\u010din obljubili, da ga bomo versko vzgajali! Zato je temeljno mesto otrokove izku\u0161nje vere nedeljska ma\u0161a. Pomembno je, da najini otroci in midva lahko zaupamo, da smo vsi, tudi na\u0161i stari star\u0161i, pri nedeljski ma\u0161i, tudi \u010de ne v isti \u017eupniji, da se vsi hranimo pri istem kruhu \u017eivljenja. Vsem nam najve\u010d pomeni, da se lahko udele\u017eimo lepo obhajane nedeljske ma\u0161e. Z lepim obhajanjem ne misliva najprej lepega petja, sodelovanja itd., kar seveda pripomore, ampak predvsem lepo obhajanje tako duhovnika kot \u017eupnijskega ob\u010destva, ki skupaj moli in kjer se po\u010dutimo dobrodo\u0161li, sprejeti, kjer kdaj z \u017eivahnostjo najinih otrok tudi malo potrpite. Meniva, da je to prva \u0161ola vere za naju, najine otroke in star\u0161e. Zato se nama pred vsako drugo dejavnostjo na \u017eupniji in \u0161ir\u0161e zdi temeljno, da moramo vsi vedno znova odkrivati vrednost evharistije ter se jo truditi oblikovati in predvsem udele\u017eevati tako, da bodo na\u0161i otroci na na\u0161ih obrazih prepoznali, da smo tam sre\u010dali \u017eivega Boga.<\/p>\n
<\/p>\n
Meditacija za dekanijsko konferenco, maj 2018<\/p>\n
Pripravila: zakonca Oblon\u0161ek iz Maribora<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":3,"featured_media":7261,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"yoast_head":"\n