Dru\u017eina je osnovna celica dru\u017ebe in Cerkve. To katoli\u010dani izpovedujemo in zagovarjamo \u0161e posebej v dana\u0161njem \u010dasu, ko je LGTB ideologija (LGBT je kratica, ki zaobjema lezbijke, geje, biseksualne in transspolne osebe) tako agresivna. Zato se \u0161e bolj zavedamo, da je dru\u017eina prihodnost dru\u017ebe in Cerkve; mimo dru\u017eine in brez nje prihodnosti ne bo. Ne preziramo druga\u010de misle\u010dih, spo\u0161tujemo jih, zavra\u010damo pa idelologijo, ki nasprotuje naravni dru\u017eini, skupnosti biolo\u0161kega o\u010deta in matere ter njunih otrok, rojenih iz njunega ljubezenskega razmerja, kar zagovarja Sveto pismo, predvsem Nova zaveza. Tudi Cerkev skozi vse cerkveno izro\u010dilo do danes po Jezusu Kristusu zakon in dru\u017eino postavlja na zakramentalni temelj. Sebe in vas vse, dragi du\u0161ni pastirji, rad spodbujam k zavesti, da vrednoto dru\u017eine zavestno uvr\u0161\u010damo med glavne vsebine na\u0161ega oznanjevanja. \u010ceprav je sedaj nekaj ve\u010d zati\u0161ja v javnosti, ideologija LGTB vendarle ne miruje in bo zopet pritiskala v javnosti na na\u0161e sodobnike. \u010ce je nem\u0161ki parlament \u017ee izglasoval istospolne poroke, si ne smemo zatiskati o\u010di in u\u0161es, da pri nas tega pritiska ne bo.<\/p>\n
<\/p>\n
Zdaj je \u010das za na\u0161e oznanjevanje (promocijo) zakona in dru\u017eine po bo\u017eji zamisli. Tudi stroka jo posredno podpira. Naj ne pozabim omeniti dr. Jo\u017eeta Trontlja, svetovnega strokovnjaka za bioetiko, ki v svojih znanstvenih \u010dlankih z eti\u010dnega vidika podpira naravno dru\u017eino in neodtujljivo pravico vsakega otroka do biolo\u0161kih star\u0161ev. Tudi razvojna psihologija \u0161e posebej za prva leta \u017eivljenja otroka poudarja navzo\u010dnost biolo\u0161kega o\u010deta in matere in njun temeljni vzgojni pomen (v zvezi s tem rad omenjam psihologinjo in psihatrinjo dr. Darjo \u0160kraba Krmelj in psihoanalitika mag. Romana Vodeba). Tudi pedagogika Montessori zelo poudarja nujno potrebno naravno dru\u017einsko okolje, v katerem se rodi in raste otrok. Najpomembnej\u0161a so prva tri leta otrokovega \u017eivljenja oz. celotno pred\u0161olsko obdobje. Strokovnjak dr. Ranko Rajovi\u0107 mo\u010dno poudarja, da se do 8. leta v otroku postavijo temelji za vse kasnej\u0161e odnose do sebe, do drugih in tudi do Boga. Vendar z velikim spo\u0161tovanjem, ob\u010dudovanjem in hvale\u017enostjo gledamo na star\u0161e, ki sprejmejo v posvojitev ali rejni\u0161tvo otroke, ki nimajo star\u0161ev, in v Cerkvi tako star\u0161evstvo zelo podpiramo.<\/p>\n
Danes bodimo predvsem pozorni na zakramentalni temelj, ki nam ga podarja Gospod, na katerem dru\u017eina gradi vse vidike njenega \u017eivljenja navznoter in navzven.<\/strong> Kaj bi lahko storili za to, da bi nas zakramenti navdu\u0161ili in nam pomagali graditi nove odnose. Temeljno oznanilo je oznanilo o dejanski Bo\u017eji ljubezni, ki se je udejanjila za vsakega izmed nas. Bog se je sklonil k vsakemu izmed nas. Ko to pi\u0161em, smo sredi praznovanja bo\u017ei\u010dnih praznikov: Pavel oznanja, da se je v Kristusu razodela dobrota in \u010dlovekoljubnost Boga na\u0161ega O\u010deta:<\/p>\n Ko pa je nastopila polnost \u010dasa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz \u017eene, rojenega pod postavo,\u00a0da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje.\u00a0Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v na\u0161a srca Duha svojega Sina, ki vpije: \u00bbAba,\u00a0O\u010de!\u00ab\u00a0\u00a0Potemtakem nisi ve\u010d su\u017eenj, temve\u010d sin, \u010de pa si sin, si tudi dedi\u010d po Bogu. (Gal 4,4-7).<\/p>\n Nekdo mi je rekel v izziv: ‘Ali niso tudi nekr\u0161\u010deni otroci bo\u017eji otroci?’ Seveda so vsi \u017ee spo\u010deti in novorojeni bo\u017eji, krst pa pomeni nov odre\u0161enjski Bo\u017eji poseg v \u010dlovekovo \u017eivljenje: Bog mu podari novo zavezo, zavezni odnos, v katerem nas sprejema za svoje sinove in h\u010dere. Apostol Pavel je v svojih pismih izpovedal \u0161e \u0161ir\u0161e: Ni ve\u010d (v prvi vrsti) ne Juda ne Grka, ne su\u017enja ne svobodnega \u2013 vsi imamo dostojanstvo Bo\u017ejega otroka \u2013 sina in h\u010dere in v nebesih imamo Boga O\u010deta.<\/p>\n Na zavezni odnos me je posebej opozoril Scott Hahn, spreobrnjenec iz prezbiterianskega protestantizma. Prav vidik zaveze med Bogom in \u010dlovekom ga je pripeljal v katoli\u0161ko vero. Takole izpoveduje v knjigi Vse poti vodijo v Rim (Dru\u017eina, Ljubljana 2004, str. 43-44): \u00bbV izro\u010dilu protestantov sta besedi zaveza in pogodba pomenili bolj ali manj eno in isto stvar. S preu\u010devanjem Stare zaveze pa sem spoznal, da je starim Judom pogodba pomenila povsem nekaj drugega kakor zaveza. Pogodba se je v Svetem pismu nana\u0161ala zgolj na izmenjavo lastnine, v zavezi pa je \u0161lo za izmenjavo oseb, po kateri so nastale svete dru\u017einske vezi. Sorodstva so torej nastala z zavezo. Sorodstvo, nastalo z zavezo, je bilo v resnici trdnej\u0161e in mo\u010dnej\u0161e od krvnega sorodstva. Globlji pomen zaveze z Bogom v Stari zavezi je ta, da Bog postane O\u010de svoje dru\u017eine, Izraela. Ko je Kristus z nami sklenil Novo zavezo, kakor sta razlagala Luther in Kalvin, pa je bilo to mnogo bolj podobno preprosti pogodbi, pravnemu poslu, v katerem je odvzel na\u0161e grehe in nam dal svojo pravi\u010dnost. Vendar se ta razlaga v lu\u010di celotne resnice evangelija zdi nekoliko pomanjkljiva in preve\u010d preprosta. Sam sem namre\u010d pri\u0161el do spoznanja, da je Nova zaveza ustanovila novo dru\u017eino vseh ljudi, s katerimi Kristus deli svoje bo\u017eje sinovstvo, da tudi mi postanemo bo\u017eji otroci. Odre\u0161enje kot dejanje zaveze pomeni, da smo v Kristusovi milosti soudele\u017eeni kot bo\u017eji sinovi in h\u010dere; odre\u0161eni grehov smo soudele\u017eeni v \u017eivljenju in mo\u010di Svetega Duha. V tej lu\u010di postane bo\u017eja milost \u0161e mnogo ve\u010d kot le znamenje bo\u017eje naklonjenosti; postane dejanski dar bo\u017ejega \u017eivljenja bo\u017ejim otrokom.\u00ab<\/p>\n Jezus je na kri\u017eu za nas z O\u010detom sklenil novo zavezo \u2013 popolnoma novo. V Stari zavezi jo je Bog mnogokrat sklepal z ljudmi: z Noetom, Abrahamom, Mojzesom \u2013 najbolj znana je zaveza na Sinaju z desetimi Bo\u017ejimi zapovedmi. Vendar se je vedno znova izkazalo, da so ljudje odpovedali, padli, prelomili zavezo z Bogom. Zato so preroki napovedovali novo zavezo: \u00bbDam vam svojega duha v va\u0161o notranjost; odstranim vam kamnito srce in vam dam meseno srce\u00ab (prim. Izaija, Jeremija, Ezekijel). V Jezusu je Bog sklenil zavezo z nami. Jezus do konca, do vse polnosti izpolnjuje novo zavezo za nas, zato je na\u0161a nova zaveza \u017eivljenje v Kristusu, v zvestobi Kristusu, v hoji za njim, da postanemo in smo njegovi u\u010denci.<\/p>\n \u010ceprav se tudi nam dogajajo padci, odpovedi, zatajitve in prelomitve, moremo v Njem ponovno prejeti odpu\u0161\u010danje in novo \u017eivljenje. Apostol Pavel razgla\u0161a: \u00bbVse premorem v Njem, ki mi daje mo\u010d.\u00ab Po krstu se vedno znova morem po\u010dutiti kot sin, ki ga je po padcu O\u010de sprejel in mu vrnil sinovsko dostojanstvo z odpu\u0161\u010danjem.<\/p>\n Sv. krst in vsi drugi zakramenti v nas omogo\u010dijo povsem nov odnos, ki nam pomaga sprejemati Boga kot O\u010deta in v Kristusu vse ljudi kot brate in sestre med seboj. To je odnos, ki \u00bbv Kristusu vse dela novo\u00ab<\/strong> (prim. Raz 21,5). Ta zavezni odnos s Kristusom, v katerem se moremo nanj popolnoma nasloniti, omogo\u010da in ustvarja nove odnose. Kristjani imamo neverjetne mo\u017enosti. Na\u0161 svet postane po Kristusu vstajenjski svet: s Kristusom, ki je enkrat za vselej umrl in vstal, tudi kristjan pri krstu enkrat za vselej umre in vstane ter nestrpno hrepeni po popolni dovr\u0161itvi vstajenja, ki bo preobrazilo na\u0161ega novega \u010dloveka v sijaj Gospodove lu\u010di ob koncu \u010dasov (po: Marko Ivan Rupnik, Pot novega \u010dloveka, Dru\u017eina, Ljubljana 2017). Novo \u017eivljenje novega \u010dloveka rojeva sadove Duha (prim. Gal 5,22-25).<\/p>\n Neka oseba mi je pripovedovala: Ko smo odra\u0161\u010dali, so nam Boga predstavljali kot policista in rablja, ki nas nadzoruje, da bi nas zasa\u010dil. \u017diveli smo v stra\u0161nem strahu. Ko pa sem izkusila, da je Bog Ljubezen, sem za\u017eivela novo \u017eivljenje (prim. 1 Jn 4,14). Kr\u0161\u010danstvo je \u017eivljenje z Bogom, ki nas ljubi.<\/p>\n Krst je Bo\u017eji dar. Ko je Janez Krstnik krstil Jezusa, je glas iz nebes nad njim spregovoril: \u00bbTa je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.\u00ab Tudi pri na\u0161em krstu je Bog nad nami spregovoril: \u00bbTi si moj ljubljeni sin, moja ljubljena h\u010derka, nad teboj imam veselje \u2013 zelo sem te vesel.\u00ab In to je njegov stalni odnos do nas.<\/p>\n Jezus Kristus danes nasploh z zakramenti odlo\u010dilno zaznamuje najpomembnej\u0161e trenutke v na\u0161em \u017eivljenju: On po zakramentih otipljivo posega v na\u0161e \u017eivljenje, ga zaznamuje, spreminja. Prav v zakramentih najdemo danes konkretno v Jezusu oporo, pomo\u010d, spodbudo, mo\u010d. Lahko bi rekli, da so zakramenti Jezusova orodja, ki nam pomagajo \u017eiveti novo zavezo z Bogom kot Bo\u017eji otroci \u2013 sinovi in h\u010dere.<\/p>\n Katehumeni, ki so sprejeli zakramente uvajanja, so povabljeni in spodbujeni, da za\u017eivijo ‘mistagogijo’, da vstopijo \u017eivljenjsko v skrivnost \u017eivljenja z Bogom, v ta zavezni odnos. V mistagogiji ima zopet odlo\u010dilno vlogo Bo\u017eja beseda, ki jo prebirajo, o njej premi\u0161ljujejo in \u017eivijo, ter zakramenti, po katerih smo notranje najtesneje \u017eivljenjsko povezani s Kristusom. Med zakramenti sta za kristjanov vsakdan najpomembnej\u0161a evharistija in zakrament sprave. Tudi mi in na\u0161a \u017eupnijska ob\u010destva naj bi bila vedno spodbujena k mistagogiji. Ne pozabimo, male skupine v Cerkvi, \u0161e posebej gibanja in njihova ob\u010destva, so z mistago\u0161kega vidika gotovo na pravi poti in so pred nami, obi\u010dajnimi \u017eupnijskimi ob\u010destvi. Zakramentov ne prejemamo kot nagrado za to, ‘da smo bili pridni’, s prejemanjem zakramentov vstopamo in vztrajamo v zaveznem ob\u010destvu z Bogom in to je predvsem Njegovo delo. Prvi kristjani so izpovedovali: \u00bbBrez Gospodovih skrivnosti ne moremo \u017eiveti.\u00ab<\/p>\n Na poseben na\u010din mi je izziv tradicionalna judovska dru\u017eina, po kateri je judovski narod obstal in tudi ohranil vero. V \u017eivljenju judovske dru\u017eine je velikega pomena praznovanje \u0161abat \u2013 sobote, Gospodovega dne in je predvsem praznovanje v dru\u017eini. To praznovanje je do vseh \u010dlanov dru\u017eine zahtevno v tem smislu, da vsi \u010dutijo dol\u017enost, da skupaj praznujejo in vsak ima svojo nalogo. Najpomembnej\u0161o ima o\u010de, ki pripoveduje o velikih bo\u017ejih odre\u0161ilnih delih, ki jih je Gospod delal sredi bo\u017ejega ljudstva skozi vso zgodovino. Vse to je razlog za slavljenje Gospoda z \u00bbAleluja\u00ab, zahvaljevanje in tudi za pro\u0161nje; in za veliko veselje. Zavrtite si na Youtube izraelskega pevca Jo\u0161ua Aarona in pesem: Shabbat shalom song.<\/p>\n Kr\u0161\u010dansko obhajanje Gospodovega dne bi se glede zavzetosti in navdu\u0161enja lahko navdihovalo pri judovskem praznovanju \u0161abat. Praznovanje Gospodovega dne koristi najprej dru\u017eini in vsem njenim \u010dlanom v duhu podpiranja in povezovanja vseh z Bogom in med seboj. Nedeljska ma\u0161a nas hrani z Bo\u017ejo besedo in ‘Kruhom \u017eivljenja’, nas povezuje z Bogom in med seboj, povezuje nas \u2013 Cerkev na zemlji z vsemi \u010dlani (v evharistiji se sre\u010dam s svojim prijateljem, ki \u017eivi v Argentini ali na Islandiji\u2026); po evharistiji vstopimo v nebe\u0161ki Jeruzalem in povezani z vsemi svetimi smo vse, celovito Kristusovo telo.<\/p>\n Zdi se mi, da pri vsem gre predvsem za nov pogled, nov odnos: Bog O\u010de nas v Kristusu vidi nove in tudi nas spodbuja, da drug drugega gledamo z bo\u017ejimi o\u010dmi. Mali princ pravi: ‘Kdor ho\u010de videti, mora gledati s srcem.’ Kristjan, ki ho\u010de vstopiti v \u017eivljenje z Bogom in brati, mora gledati s srcem, verovati ljubiti in \u017eiveti z Bogom, brati in sestrami. To je novo \u017eivljenje v Kristusu. Pomagajmo dru\u017einam k temu novemu odnosu, pogledu, \u017eivljenju. Pod tem vidikom pa v katehezi s pridom uporabljajmo vse, kar nam je na voljo, \u0161e posebej zadnja dva priro\u010dnika za \u017dPS: Kr\u0161\u010danski zakon in dru\u017eina ter Iz roda v rod. Zakon in dru\u017eina, zasidrana v Bo\u017eji ljubezni, je gotovo najbolj\u0161i odgovor tudi na vse zunanje nevarnosti dru\u017eini, ki pretijo.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Nekaj izzivov za premi\u0161ljevanje:<\/strong><\/p>\n <\/p>\n Meditacija za dekanijsko rekolekcijo, februar 2018<\/em><\/p>\n Pripravil: <\/em>br. Stane Be\u0161ter OFMCap, Kan\u010devci<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":3,"featured_media":7145,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"yoast_head":"\n\n