Varuj me, o Bog, zakaj k tebi se zatekam, Ti si moj Gospod, sre\u010de zame ni brez tebe (Ps 16,1-2).<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Vzorna sveta dru\u017eina, Marija, Jo\u017eef in mali Jezus. Veliko molijo, se imajo radi in imajo radi druge.<\/p>\n
Mlada dru\u017eina z urejenim domom, slu\u017ebo, materialno preskrbljena, s pridnimi otroki, ki so v veselje in ponos svojim star\u0161em. Dru\u017eina s trdnim temeljem vere, na katerem gradi svoje \u017eivljenje. Redno moli, hodi v cerkev, je dejavna v \u017eupnijskem ob\u010destvu. Otroci tudi po birmi ostajajo v Cerkvi, molijo in imajo Jezusa za najbolj\u0161ega prijatelja. O, ko bi bile vse dru\u017eine tak\u0161ne. Vendar jih ve\u010dina danes ni.<\/p>\n
<\/p>\n
Dru\u017eina, ve\u010dinska mlada dru\u017eina danes: ati v slu\u017ebi do poznega popoldneva, mamica v slu\u017ebi, otroci v vrtcu in \u0161oli. Vsakdan prepoln hitenja, stresa, napetosti, nestrpnih besed in pogledov. Tiso\u010d \u017eelja: po urejenem in varnem domu, varni slu\u017ebi, dobrih prijateljih, praznovanjih rojstnih dni, dobrem \u0161olskem uspehu, nastopih v glasbeni \u0161oli, uspehih na \u0161portnih tekmovanjih, sre\u010di, zdravju, zadovoljstvu \u2026 \u017eelja po prijazni besedi, toplem objemu, varnosti, sprejetosti \u2026 kje sploh je tukaj \u0161e kaj prostora in \u010dasa za \u2026 verouk, za ma\u0161o, za molitev, za Boga? Morda ati in mamica sploh \u0161e nista na\u0161la \u010dasa, da bi stopila pred oltar in dovolila, da Bog blagoslovi njuno skupno \u017eivljenje.<\/p>\n
In vendar vsi hrepenijo po ne\u010dem, kar bi jih napolnilo, jim dalo vrednost, izpolnilo njihov \u010das in prostor. Morda to i\u0161\u010dejo na nepravem mestu. Navadili smo se, da se zanesemo le nase in na svoje bli\u017enje. Od sebe in njih zahtevamo vse ve\u010d, da bi na\u0161e \u017eivljenje teklo, tako kot mislimo, da mora. Postavljamo si visoke materialne cilje, morda \u0161e izklesano telo, ki ga treniramo v fitnes centrih, uspeh \u2026 in mislimo, da bomo tako na\u0161li mir ter izpolnitev.<\/p>\n
<\/p>\n
Jezusu so se mno\u017eice zasmilile, ker so bile izmu\u010dene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja (Mt 9,36). S so\u010dutjem jih je sprejemal in jim pomagal. Ozdravljal je njihove bolnike. Razumel jih je in jih vodil k izvirom \u017eive vode, k izvirom \u017eivljenja. Jezus je pri\u0161el na svet zaradi izgubljenih, da jih najde, da jih potola\u017ei, da obve\u017ee njihove rane, tudi tiste duhovne rane, za katere niti ne vedo, da jih imajo.<\/p>\n
Jezus je bil pred 2000 leti in Jezus je prav tako \u0161e danes na\u0161 Bog, na\u0161 Gospod, na\u0161 usmiljeni brat, na\u0161 prijatelj in na\u0161 ve\u010dni zaveznik. Veseli se krasne kr\u0161\u010danske dru\u017eine in hkrati koprni po tem, da bi tudi oddaljeno dru\u017eino pritegnil k sebi. Zakaj? Zato, ker ve, da je On edini, ki to dru\u017eino, tega atija, to mamico in te otroke, lahko resni\u010dno osre\u010di. On je edini, ki jim lahko da smisel, vrednost, ljubezen, razumevanje in odpu\u0161\u010danje.<\/p>\n
<\/p>\n
Jezus danes dela po nas. Jezus danes potrebuje tvoje in moje roke, roke vsakega zvestega sodelavca njegove Cerkve, da bodo objemale in delile njegovo ljubezen. Na poseben na\u010din potrebuje roke svojih posve\u010denih, prav tako pa na druga\u010den na\u010din potrebuje roke vsakega kristjana, ki je v svojem \u017eivljenju postavil Jezusa na pr(a)vo mesto. Potrebuje nas, da pomagamo tudi mladim dru\u017einam, ki jim \u0161e ne gre najbolje v pristnem kr\u0161\u010danskem \u017eivljenju, da stopijo na druga\u010dno, to je pravo pot.<\/p>\n
<\/p>\n
Ljube\u010di star\u0161i \u017eelijo svojim otrok dati tisto najbolj\u0161e, kar lahko dajo. In kako lahko dajo nekaj, \u010desar nimajo? Kako lahko posredujejo kaj ve\u010d kot molitev \u00bbSveti angel\u00ab, \u010de pa tega niso prejeli in sami niso na\u0161li? \u010ce so dopustili, da je vse tisto, kar so imeli v trenutku, ko jih je Sveti Duh potrdil v veri, od\u0161lo, izpuhtelo v ni\u010d, zbledelo? Ne morejo svojim otrokom dati nekaj, \u010desar nimajo ve\u010d.<\/p>\n
Na tem mestu nastopi na\u0161e poslanstvo, poslanstvo Bogu posve\u010denih in vseh vernih, da posku\u0161amo poiskati pot do src teh star\u0161ev in preko njih tudi do otrok. Ali pa neposredno do otrok, ki jim star\u0161i niso mogli dati vere v Jezusa, ker je sami nimajo dovolj. V tem trenutku je \u0161e kako pomemben dober zgled, so\u010dutno sprejemanje, razumevanje, ne pa obsojanje. Najve\u010d ljubezni potrebujejo tisti, ki jih je najte\u017eje ljubiti.<\/p>\n
Eden od na\u010dinov, kako pomagati mladim star\u0161em, da po\u017eivijo versko \u017eivljenje, je prav gotovo spodbujanje k molitvi. Bog je oseba in molitev je pogovor z njim. \u010ce je torej Jezus \u017eiv v mojem \u017eivljenju in v meni, potem se imam s kom pogovarjati, pogovarjati iz o\u010di v o\u010di, na veliko razli\u010dnih na\u010dinov. Jezus pa lahko tudi ponovno postane \u017eiv v mojem \u017eivljenju, \u010de pri\u010dnem spet moliti. Kje torej najti \u010das in voljo za molitev?<\/p>\n
<\/p>\n
Najprej se je sredi tega norega in hite\u010dega sveta treba ustaviti, ustaviti in utihniti. Dovoliti, da v mojem srcu vsaj za nekaj trenutkov zavlada ti\u0161ina, mir in spokojnost. Dovoliti, da pod goro balasta in krame spet zasli\u0161imo in za\u010dutimo tihi glas na\u0161ega srca, na\u0161e vesti, na\u0161ega Gospoda. In potem moliti. S srcem, tako kot naj bi ljubili Boga: z vsem srcem, vso du\u0161o in vsem mi\u0161ljenjem. In on nam bo velikodu\u0161no podaril svoj mir in svojo ljubezen.<\/p>\n
Vsak od nas je edinstveni bo\u017eji otrok, vsakega od nas Jezus nagovarja na svoj na\u010din. In nas vabi, da se dru\u017eimo z njim. On nam bo dal zavetje in varnost, On nam bo dal prepoznati na\u0161o vrednost, dostojanstvo, ki smo ga prejeli pri krstu, ko smo postali bo\u017eji otroci. Ali Bog potrebuje na\u0161o molitev?<\/p>\n
Seveda ne, On je najsvetej\u0161i, najve\u010dji, naj\u010dudovitej\u0161i, edini sveti \u2026 tudi brez na\u0161e molitve. Molitev potrebujemo mi sami, na\u0161a molitev pomaga nam, da se usmerimo na pravo pot, k Njemu, ki nas ljubi in vedno pri\u010dakuje. Pri\u010dakuje nas s svojimi darovi, da nas objame in razveseli.<\/p>\n
In zato si je vredno vzeti \u010das tudi za u\u010denje molitve. Kot pravi brat Ignacio Larannaga, ustanovitelj Delavnic molitve in \u017eivljenja, \u0161panski kapucin, ki je v svetu pri\u010del s sistemati\u010dnim u\u010denjem molitve, je molitev milost, nedvomni Bo\u017eji dar in hkrati umetnost, ki se je lahko u\u010dimo. Nau\u010dimo se lahko moliti na razne na\u010dine, ki napolnjujejo na\u0161e \u017eivljenje in nas pribli\u017eujejo Bogu. Poleg globoko do\u017eivete molitve z obrazci, ki jih \u017ee poznamo od malega in s katerimi pogosto molimo v ob\u010destvu v cerkvi, v dru\u017eini z ve\u010djimi otroki in mal\u010dki, imamo na voljo \u0161e druge na\u010dine molitve. Molitveno branje nam odstira skrivnosti Svetega pisma in raznih drugih duhovnih besedil, ob molitvi poslu\u0161anja prislu\u0161kujemo, kaj nam govori Gospod v tihoti na\u0161ega srca in se v nadaljevanju pribli\u017eujemo zrenju njega v kontemplaciji. Ob molitvi dviganja se na\u0161a du\u0161a dviga k Bogu in ga slavi, pisna molitev nam pomaga v dnevih, ko smo raztreseni in se te\u017eko zberemo za globoko molitev. Preprost pogovor z Bogom, ko mu izrazimo svoje \u017eelje, pro\u0161nje, misli, bole\u010dine, veselje in \u0161e kaj, lahko uporabimo tudi pri molitvi v dru\u017eini. V skupnosti se lahko zdru\u017eimo v ob\u010destveni molitvi in ob\u010destvenem premi\u0161ljevanju Bo\u017eje besede, zdru\u017eimo se tudi v molitvi pred najsvetej\u0161im, da Gospoda slavimo in \u010dastimo. V \u010dasu preizku\u0161enj nam molitev izro\u010ditve pomaga prebroditi tudi najte\u017eje trenutke na\u0161ega \u017eivljenja in nam vliva mo\u010d in pogum za premagovanje te\u017eav.<\/p>\n
V molitvi in z molitvijo zorimo in se u\u010dimo \u017eiveti bolj mirno, bolj sre\u010dno in bolj svobodno. Preko molitve se na\u0161 odnos do Boga poglablja, postaja bolj oseben in Jezus ponovno zasije in postane na\u0161a skala, na\u0161 \u0161\u010dit in na\u0161a re\u0161itev. Z Jezusom ob sebi nismo nikoli ve\u010d sami. Kar naenkrat spoznamo, da je na\u0161e \u017eivljenje pre\u017eeto z vero, upanjem in ljubeznijo.<\/p>\n
In vso to lepoto in bo\u017ejo bli\u017eino, ki jo preko molitve spoznavamo, \u010dutimo in \u017eivimo, lahko in tudi moramo posredovati naprej. Dajemo lahko le to, kar imamo. In da bi imeli tudi mladi star\u0161i kaj dati svojim otrok v verskem \u017eivljenju, jih povabimo, jim ponudimo in pomagajmo tudi preko molitve zgraditi tisto \u017eivo povezanost z Jezusom, ki jim bo pomagala \u017eiveti in vzgajati za \u017eivljenje. Predvsem za \u017divljenje, ki se ga veselimo v ve\u010dnosti.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Meditacija za januarsko dekanijsko konferenco 2018<\/p>\n
Pripravila: dr. Branka O\u017eek, Dobrni\u010d<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":3,"featured_media":7146,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"yoast_head":"\n