{"id":5533,"date":"2014-04-28T06:33:00","date_gmt":"2014-04-28T05:33:00","guid":{"rendered":"http:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/?p=5533"},"modified":"2017-03-19T23:45:06","modified_gmt":"2017-03-19T22:45:06","slug":"nova-svetnika-papeza","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/","title":{"rendered":"Nova svetnika – pape\u017ea"},"content":{"rendered":"

Janez XXIII.
\n<\/span><\/strong>Angelo Giuseppe Roncalli se je rodil 25. novembra 1881 v kraju Sotto il Monte, ki se nahaja v italijanski \u0161kofiji in pokrajini Bergamo. Bil je \u010detrti od trinajstih otrok v dru\u017eini. Neizbrisljive sledi v njem je pustila doma\u010da \u017eupnija. Leta 1892 je vstopil v bergamsko semeni\u0161\u010de. Pri \u0161tirinajstih letih je za\u010del s pisanjem svojih duhovnih zapiskov, ki so ga v razli\u010dnih oblikah nato spremljali vse do smrti in so zbrani v Dnevniku du\u0161e<\/span><\/em>. Leta 1896 je bil sprejet v Fran\u010di\u0161kov svetni red.<\/p>\n

Med 1901 in 1905 je bil Angelo Roncalli gojenec Pape\u0161kega rimskega semeni\u0161\u010da. V tem obdobju je prejemal \u0161tipendijo \u0161kofije Bergamo, namenjeno zaslu\u017enim semeni\u0161\u010dnikom. 10. avgusta 1904 je bil v Rimu tudi posve\u010den v duhovnika. Med leti 1905 in 1914 je deloval kot tajnik bergamskega \u0161kofa, msgr. Giacoma Marie Radinija Tedeschija. Spremljal ga je na pastoralnih obiskih in sodeloval pri \u0161tevilnih pastoralnih pobudah, med drugim pri urejanju \u0161kofijskega mese\u010dnika. Obenem je v semeni\u0161\u010du pou\u010deval zgodovino, patristiko in apologetiko ter bil marljiv, globok in u\u010dinkovit pridigar. Med prvo svetovno vojno je del svojega slu\u017eenja opravil kot voja\u0161ki kaplan v bolni\u0161nicah v zaledju in koordinator moralne ter duhovne podpore vojakom.<\/p>\n

Leta 1921 je vstopil v slu\u017ebo Svetega sede\u017ea. V Rim ga je poklical pape\u017e Benedikt XV. Sprva je \u0161e vedno deloval v Italiji in v raznih \u0161kofijah organiziral misijonska dru\u0161tva. Leta 1925 pa ga je pape\u017e Pij XI. imenoval za apostolskega vizitatorja v Bolgariji. 19. marca istega leta je prejel \u0161kofovsko posve\u010denje. Kasneje je bil imenovan za apostolskega delegata in tako je v Bolgariji ostal do leta 1934. Ta \u010das je v tihoti prena\u0161al nerazumevanja in te\u017eave poslanstva, zaznamovanega s pastoralo majhnih korakov, in brusil svoje zaupanje in izro\u010danje kri\u017eanemu Jezusu. Leta 1935 je bil imenovan za apostolskega delegata v Tur\u010diji in Gr\u010diji. Njegovo poslanstvo v Tur\u010diji je bilo zaznamovano s spo\u0161tovanjem in dialogom s pravoslavnim in muslimanskim svetom. V Gr\u010diji, po izbruhu druge svetovne vojne, pa je na varno re\u0161il mnoge Jude. Leta 1944 ga je pape\u017e Pij XII. imenoval za apostolskega nuncija v Parizu. Tudi znotraj najbolj zapletenih diplomatskih vpra\u0161anj ga je vodilo iskanje evangeljske preprostosti. 12. januarja 1953 je Angelo Roncalli postal kardinal, kmalu zatem pa bene\u0161ki patriarh. Vesel je bil, da bo zadnja leta lahko pre\u017eivel v neposredni skrbi za du\u0161e, saj ga je ta \u017eelja spremljala, odkar je bil duhovnik.<\/p>\n

Toda 28. oktobra 1958 je bil Roncalli izvoljen za pape\u017ea. Izbral si je ime Janez XXIII. V petih letih pontifikata se je svetu predstavil kot avtenti\u010dna podoba dobrega pastirja: blag in krotak, podjeten in pogumen, preprost in aktiven. Obiskoval je zapornike in bolnike, rimske \u017eupnije, sprejemal je osebe vseh narodnosti in verstev. Ljudje so ga poimenovali pape\u017e dobrote<\/span><\/em>. Umrl je 3. junija 1963 zve\u010der. Pape\u017e Janez Pavel II. ga je 3. septembra 2000 razglasil za bla\u017eenega.<\/p>\n

Janez Pavel II.
\n<\/span><\/strong>Karol Jozef Wojty\u0142a je bil rojen 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem. Leta 1938 se je vpisal na univerzo Jagell\u00f3nica v Krakovu. Po nacisti\u010dni okupaciji so univerzo zaprli in \u0161tiri leta je delal v kamnolomu, nato pa \u0161e v kemi\u010dni tovarni. Po letu 1942 je za\u010del obiskovati predavanja v skrivnem krakovskem vi\u0161jem semeni\u0161\u010du. 1. novembra 1946 je prejel duhovni\u0161ko posve\u010denje. Zatem je bil poslan v Rim, kjer je dve leti kasneje dosegel doktorat iz teologije. Leta 1948 se je vrnil na Poljsko in deloval na ve\u010d \u017eupnijah ter kot \u0161tudentski kaplan. Po treh letih je nadaljeval s teolo\u0161kimi in filozofskimi \u0161tudijami. Postal je profesor moralne teologije in etike.<\/p>\n

28. septembra leta 1958 je prejel \u0161kofovsko posve\u010denje. Pape\u017e Pij XII. ga je namre\u010d predhodno imenoval za pomo\u017enega \u0161kofa v Krakovu. Pavel VI. ga je nato imenoval za nad\u0161kofa, leta 1967 pa ga je umestil tudi za kardinala.<\/p>\n

16. oktobra 1978 je bil Karol Wojty\u0142a izvoljen za pape\u017ea. 13. maja 1981 je postal \u017ertev atentata, a ga je smrti re\u0161ila Marijina materinska roka. Zavedajo\u010d se, da je prejel novo \u017eivljenje, je \u0161e okrepil svoje pastoralno prizadevanje. \u0160tevilna so bila njegova apostolska potovanja, mednarodna in znotraj Italije, obiskal je veliko ve\u010dino rimskih \u017eupnij, napisal mnogo dokumentov in ve\u010d knjig. Med drugim je bil za\u010detnik svetovnih dni mladih. Sre\u010dal se je z mno\u017eicami ljudi. \u017de samo sredinih splo\u0161nih avdienc se je udele\u017eilo preko 17 milijonov oseb. Temu \u0161tevilu pa je potrebno pri\u0161teti \u0161e vse udele\u017eence zasebnih avdienc, posebnih slovesnosti in uradne dr\u017eavni\u0161ke obiske.<\/p>\n

Umrl je 2. aprila 2005 zve\u010der. Njegov naslednik, pape\u017e Benedikt XVI., ga je razglasil za bla\u017eenega \u017ee \u0161est let zatem, 1. maja 2011.<\/p>\n

Audio: \"RealAudio\"<\/a>\"MP3\"<\/a><\/span><\/p>\n

Uradna \u017eivljenjepisa<\/span><\/strong><\/p>\n

Angelo Giuseppe Roncalli<\/span> se je rodil v kraju Sotto il Monte v \u0161kofiji in pokrajini Bergamo 25. novembra 1881. Kr\u0161\u010den je bil \u0161e isti dan, bil je \u0161etrti od trinajstih otrok. V \u017eupniji, ki jo je vodil don Francesco Rebuzzini, je prejel neizbrisen pe\u010dat cerkvenosti, ki ga je podpiral v te\u017eavah po\u017eivljal njegove apostolske podvige.<\/p>\n

Ko je leta 1889 prejel birmo in prvo obhajilo, je leta 1892 vstopil v bergamsko semeni\u0161\u010de, kjer je opravil klasi\u010dne in filozofske \u0161tudije do drugega letnika teologije. \u0160tirinajstleten mladeni\u010d je za\u010del pisati duhovne bele\u017eke, ki so ga na razne na\u010dine spremljale do smrti in so zbrane v Dnevniku du\u0161e<\/span><\/em>. Tu se je za\u010dela vztrajna praksa duhovnega spremljanja. 1. marca 1896 ga je spiritual bergamskega semeni\u0161\u010da sprejel v Fran\u010di\u0161kov svetni red, kjer je izpovedal Vodilo in zaobljube 23. maja 1897.<\/p>\n

Od 1901 do 1905 je bil gojenec Pape\u0161kega rimskega semeni\u0161\u010da in kot zaslu\u017eni semeni\u0161\u010dnik \u0161tipendist bergamske \u0161kofije. V tem \u010dasu je opravil tudi enoletno voja\u0161ko slu\u017ebo. V duhovnika je bil posve\u010den 10. avgusta 1904 v Rimu, v cerkvi Santa Maria in Monte santo na Piazza del Popolo. Leta 1905 je postal tajnik novega bergamskega \u0161kofa msgr. Giacoma Maria Radinija Tedeschija. To slu\u017ebo je opravljal do 1914 in spremljal \u0161kofa na pastoralnih obiskih ter sodeloval pri mnogih pastoralnih pobudah: sinodi, urejanju mese\u010dnika \u00bbLa vita diocesana\u00ab, romanjih, dobrodelnosti. V semeni\u0161\u010du je pou\u010deval zgodovino, patrologijo in apologetiko. Leta 1910 mu je pri preureditvi statutov Katoli\u0161ke akcije \u0161kof zaupal peto sekcijo (katoli\u0161ke \u017eene). Sodeloval je pri bergamskem katoli\u0161kem dnevniku ter bil vztrajen, globok in u\u010dinkovit pridigar.<\/p>\n

To so bila leta poglobljenega sre\u010devanja s svetimi pastirji sv. Karlom Boromejskim (objavil je njegove zapisnike z apostolske vizitacije v Bergamu leta 1575), sv. Fran\u010di\u0161ka Sale\u0161kega in tedaj \u0161e bl. Gregorja Barbariga. To so bila leta globokega pastoralnega poleta, ki se ga je vsak dan u\u010dil ob \u0161kofu Radiniju Tedeschiju. Ob \u0161kofovi smrti leta 1914 je don Angelo nadaljeval svojo duhovni\u0161ko slu\u017ebo kot u\u010ditelj v semeni\u0161\u010du in v razli\u010dnih pastoralnih okoljih, zlasti po zdru\u017eenjih.<\/p>\n

Ko je Italija leta 1915 vstopila v vojno, je bil vpoklican v saniteto. Leto zatem je postal voja\u0161ki kaplan za voja\u0161ke bolni\u0161nice v zaledju in koordinator duhovne in moralne pomo\u010di za vojake. Ob koncu vojne je odprl \u0161tudentski dom in skrbel za \u0161tudentsko pastoralo. Leta 1919 je bil imenovan za spirituala v semeni\u0161\u010du.<\/p>\n

Leta 1921 se je za\u010dela druga polovica njegovega \u017eivljenja. Pape\u017e Benedikt XV. ga je poklical v Rim za italijanskega predsednika osrednjega sveta pape\u0161kih del za \u0161irjenje vere. Tako je obiskal mnogo italijanskih \u0161kofij in organiziral misijonske kro\u017eke. Leta 1925 ga je pape\u017e Pij XI. imenoval za apostolskega vizitatorja v Bolgariji in ga povzdignil v \u0161kofa ter mu dodelil naslovno \u0161kofijo Areopolis. Za \u0161kofovsko geslo si je izbral \u00bbOboedientia et pax\u00ab; ta program ga je vselej spremljal.<\/p>\n

V \u0161kofa je bil posve\u010den 19. marca 1925 v Rimu, v Sofijo pa je prispel 25. aprila. Zatem je bil imenovan za prvega apostolskega delegata in je ostal v Bolgariji do 1934 ter tam obiskoval katoli\u0161ke skupnosti. Stkal je spo\u0161tljive odnose z drugimi kr\u0161\u010danskimi skupnostmi. Z dobrodelno skrbjo je bil navzo\u010d med potresom 1928. V tihoti je prena\u0161al nerazumevanja in te\u017eave slu\u017eenja, zaznamovanega s pastoralo malih korakov. Dodelal je lastno zaupanje in predajanje Jezusu Kri\u017eanemu.<\/p>\n

27. novembra 1935 je bil imenovan za apostolskega delegata v Tur\u010diji in Gr\u010diji. Novo delovno polje je bilo neizmerno. Katoli\u0161ka Cerkev je bila navzo\u010da v raznih oblikah v mladi republiki Tur\u010diji, ki se je obnavljala in organizirala. Odlikovalo ga je intenzivno slu\u017eenje za katoli\u010dane in spo\u0161tovanje ter dialog za pravoslavni in muslimanski svet. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je bil navzo\u010d v Gr\u010diji, ki je bila opusto\u0161ena od bojev. Sku\u0161al je nuditi informacije o vojnih ujetnikih in je re\u0161il mnogo Judov z uporabo prehodne vize apostolske delegacije. 20. decembra 1944 ga je Pij XII. imenoval za nuncija v Parizu.<\/p>\n

V zadnjih mesecih vojne in prvih mesecih miru je pomagal vojnim ujetnikom in skrbel za normalizacijo cerkvenega \u017eivljenja v Franciji. Obiskoval je francoska sveti\u0161\u010da, sodeloval pri ljudskih praznovanjih in pomembnej\u0161ih verskih dogodkih. Bil je pozoren, moder in zaupljiv opazovalec novih pastoralnih pobud francoskega episkopata in duhov\u0161\u010dine. Vedno ga je navdihovalo iskanje preprostosti evangelija, tudi v najzapletenej\u0161ih diplomatskih vpra\u0161anjih. Podpiralo ga je pastoralno hrepenenje, da bi bil v vsaki okoli\u0161\u010dini duhovnik. po\u017eivljala ga je iskrena pobo\u017enost, ki se je kazala v vsakodnevnih dolgih obdobjih molitve in premi\u0161ljevanja. 12. januarja 1953 je bil imenovan za kardinala in 25. januarja za bene\u0161kega patriarha. Vesel je bil, ker se bo lahko zadnja leta posvetil neposrednemu slu\u017eenju v du\u0161nem pastirstvu; ta \u017eelja ga je vedno spremljala kot duhovnika. Bil je moder in podjeten pastir po zgledu svetih pastirjev, ki jih je vedno \u010dastil: sv. Lovrenca Giustinianija, prvega bene\u0161kega patriarha, in sv. Pija X. Leta so tekla, raslo pa je njegovo zaupanje v Gospoda, ob tem pa je bil pastoralno dejaven, podjeten in vesel.<\/p>\n

Ko je umrl Pij XII je bil izvoljen za pape\u017ea 28. oktobra 1958 in si privzel ime Janez XXIII. V petih letih pape\u017eevanja se je svetu pokazal kot pristna podoba dobrega pastirja. Blag in prijeten, podjeten in pogumen, preprost in delaven je opravljal kr\u0161\u010danska dela telesnega in duhovnega usmiljenja, obiskoval zapornike in bolnike, sprejemal ljudi vseh narodov in ver, do vseh je bil o\u010detovski. Njegov socialni nauk vsebujeta okro\u017enici Mater et magistra (1961) in Pacem in terris (1963).<\/p>\n

Sklical je rimsko sinodo, ustanovil Komisijo za revizijo Zakonika cerkvenega prava, sklical drugi vatikanski vesoljni koncil. Kot \u0161kof rimske \u0161kofije je obiskoval \u017eupnije in cerkve v zgodovinskem sredi\u0161\u010du in na obrobju mesta. Ljudstvo je na nejm videlo \u017earek evangeljske dobrohotnosti in ga je poimenovalo Pape\u017e Dobri. Podpiral ga je globok duh molitve; iz njega je \u017earel mir \u010dloveka, ki vedno zaupa v Gospoda, bil je za\u010detnik prenove v Cerkvi. Odlo\u010dno se je napotil po poteh evangelizacije, ekumenizma, dialoga z vsemi, o\u010detovsko je skrbel, da bi dosegel vse svoje preganjane brate in otroke.<\/p>\n

Umrl je zve\u010der 3. junija 1963, na predve\u010der binko\u0161ti, v duhu predanosti Jezusu, v \u017eelji po njegovem objemu, obdan z molitvijo vsega sveta;zdelo se je, da se je ves svet zbral okrog njega, da bi skupaj \u017eiveli v O\u010detovi ljubezni.<\/p>\n

Janeza XXIII. je razglasil za bla\u017eenega pape\u017e Janez Pavel II. +3. septembra 2000 na trgiu sv. Petra med praznovanjem velikega jubileja 2000.<\/p>\n

Karol J\u00f3zef Wojty\u0142a,<\/span><\/strong> ki je bil izvoljen za pape\u017ea 16. oktobra 1978, se je rodil v Wadoiwicah na Poljskem 18. maja 1920.<\/p>\n

Bil je tretji od treh otrok Karola Woyti\u0142a in Elilie Kaczorowske, ki je umrla leta 1929. Njegov starej\u0161i brat Edmund, zdravnik, je umrl leta 1932 in njegov o\u010de, pod\u010dastnik v vojski, leta 1941.<\/p>\n

Pri devetih letih je prejel porvo objhajilo, pri osemnajstih pa birmo. Ko je zaklju\u010dil gimnazijo v Wadowicah, se le leta 1938 vpisal na Jagelonsko univerzo v Krakovu.<\/p>\n

Ko so nacisti\u010dne okupacijske oblasti leta 1939 zaprle univerzo, je mladi Karol edlal (1940-44) v kamnolomu in potem v kemijski tovarni Solvay, da bi si zaslu\u017eil za pre\u017eivetje in se izognil deportaciji v Nem\u010dijo.<\/p>\n

Ker je \u010dutil klic v duhovni\u0161tvo, je od 1942 obiskoval predavanja tajnega velikega semeni\u0161\u010da v Krakovu, ki ga je vodil nad\u0161kof Adam Stefan Sapieha. V tem \u010dasu je bil eden voditeljev tudi tajnega \u00bbRapsodskega gledali\u0161\u010da\u00ab.<\/p>\n

Po vojni je nadaljeval \u0161tudij v krakovskem velikem semeni\u0161\u010du, ki se je znova odprlo, in na Teolo\u0161ki fakulteti Jagelonske univerze., do duhovni\u0161kega posve\u010denja 1. novembra 1946 v Krakovu. Potem ga je kardinal Sapieha poslal v Rim, kjer je dosegel doktorat iz teologije (1948) s tezo o veri v delih sv. janeza od Kri\u017ea. V tem obdobju je med po\u010ditnicami pastoralno deloval med poljskimi izseljenci v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem.<\/p>\n

Leta 1948 se je vrnil na Poljsko in bil najprej kaplan v \u017eupniji Niegowi\u0107 pri Krakovu, potem pa sv. Florijana v mestu. Bil je \u0161tudentski duhovnik do leta 1951. Leta 1953 je na Jagelonski univerzi v Krakovu predstavil tezo o mo\u017enosti utemeljitve kr\u0161\u010danske etike na osnovi eti\u010dnega sistema Maxa Schelerja. Kasneje je postal profesor moralne teologije in etike v velikem semeni\u0161\u010du v Krakovu in na Teolo\u0161ki fakulteti v Lublinu.<\/p>\n

4. julija 1958 ga je pape\u017e Pij XII. imenoval za krakovskega pomo\u017enega \u0161kofa in mu dodelil naslovno \u0161kofijo Ombi. \u0160kofovsko posve\u010denje je prejel 28. septembra 1958 v katedrali Wawel v Krakovu po rokah nad\u0161kofa Eugeniusza Baziaka.<\/p>\n

13. n+januarja 1964 ga je pape\u017e Pavel VI. imenoval za krakovskega nad\u0161kofa in ga naredil za kardinala 26. junija 1967.<\/p>\n

Sodeloval je na 2. vatikanskem koncilu (1962-65) in dal pomemben prispevek pri izdelavi konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu. kardinal Woyti\u0142a je sodeloval tudi na 5 zasedanjih \u0161kofovske sinode pred svojim pontifikatom.<\/p>\n

Za pape\u017ea je bil izvoljen 16. oktobra 1978 in 22. oktobra se je za\u010del njegovo slu\u017eenje kot pastirja vesoljne Cerkve.<\/p>\n

Pape\u017e Janez Pavel II. je opravil 146 pastoralnih potovanj po Italiji; kot rimski \u0161kof je obiskal 317 od 332 rimskih \u017eupnij. Apostolska potovanja po svetu, izraz nenehne pastirske skrbi petrovega naslednika za vse Cerkve, so bila 104.<\/p>\n

Med njegove poglavitne dokumente pri\u0161tevamo 14 enciklik, 15 apostolskih spodbud, 11 apostolskih konstitucij in 45 apostolskih pisem. Pape\u017eu Janezu Pavlu je pripisanih tudi 5 knjig: \u00bbPrestopiti prag upanja (okt. 1994); \u00bbdar in slu\u017eenje\u00ab (nov 1996); \u00bbRimski triptih\u00ab (marec 2003); \u00bbVstanite, pojdimo!\u00ab (maj 2004) in \u00bbSpomin in istovetnost\u00ab (feb 2005).<\/p>\n

Pape\u017e Janez Pavel II. je obhajal 147 razglasitev za bla\u017eene,kjer je razglasih 1338 bla\u017eenih; in 51 kanonizacij, kjer je za svete razglasil 482 svetnikov. Imel je 9 konzistorijev, kjer je naredil 231 kardinalov in 1 in pectore. Predsedoval je 6 plenarnim zasedanjem kardinalskega zbora.<\/p>\n

Od 1978 je sklical 15 zasedanj \u0161kofovske sinode: 6 rednih splo\u0161nih (80, 83, 87, 90, 94, 01), 1 izredno splo\u0161no 885) in 8 posebnih (80, 91, 94, 95, 97, 98, 98, 99), 13, maja 1982 je pre\u017eivel te\u017eak atentat na Trgu sv. Petra. Re\u0161ila ga je materinska Marijina roka, po dolgem okrevanju. Odpustil je svojemu atentetorju; zavedal se je, da je prejel novo \u017eivljenje, podvojil je svoje pastoralne napore z juna\u0161ko velikodu\u0161nostjo.<\/p>\n

Pastorska skrb se je izrazila tudi v vzpostavitvi \u0161tevilnih \u0161kofij in cerkvenih okro\u017eij, promulgaciji latinskega Zakonika cerkvenega prava in za vzhodne Cerkve, KKC. Bo\u017ejemu ljudstvu je predlo\u017eil pomembne duhovno mo\u010dne trenutke: leto odre\u0161enja, marijansko leto, leto evharistije in veliki jubilej 2000. Pribli\u017eal se je novim generacijam in skliceval svetovne dneve mladih.<\/p>\n

Noben pape\u017e \u0161e ni sre\u010dal toliko ljudi kot Janez Pavel II. Na ve\u010d kot 1160 sredinih avdiencah je sodelovalo ve\u010d kot 17 600 000 romarjev, ne da bi \u0161teli izredne avdience in dogodke (ve\u010d kot 8.000.000 samo za sveto leto 2000) Sre\u010dal je na milijone ljudi na svojih pastirskih potovanjih po Italiji in svetu. Tudi mnogo predstavnikov oblasti je sprejel na avdiencah: naj omenimo samo 38 uradnih in 738 drugih obiskov dr\u017eavnih vladarjev in 246 sre\u010danj s predsedniki vlad.<\/p>\n

Umrl je v Rimu v apostolski pala\u010di v soboto 2. aprila 2005 ob 21:37 na predve\u010der bele nedelje ali nedelje Bo\u017ejega usmiljenja, ki jo je sam vpeljal. Slovesni pogrebni obred inpogreb v vatikanskih jamah je bil 8. aprila.<\/p>\n

Slovesni obred beatifikacije je bil 1. maja 2011; vodil ja je sveti o\u010de Benedikt XVI., njegov neposredni naslednik in dragoceni sodelavec dolga leta kot prefekt Kongregacije za nauk vere.<\/p>\n

Besedilo je s strani Radia Vatikan \u00a0>>>>>> <\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":3,"featured_media":5536,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,5],"tags":[],"yoast_head":"\nNova svetnika - pape\u017ea | Tajni\u0161tvo pastoralne slu\u017ebe<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Janez XXIII. Angelo Giuseppe Roncalli se je rodil 25. novembra 1881 v kraju Sotto il Monte, ki se nahaja v italijanski \u0161kofiji in pokrajini Bergamo. Bil\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"pastorala\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"13 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/\",\"name\":\"Nova svetnika - pape\u017ea | Tajni\u0161tvo pastoralne slu\u017ebe\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-content\/uploads\/Pape\u017ea-svetnika.jpg\",\"datePublished\":\"2014-04-28T05:33:00+00:00\",\"dateModified\":\"2017-03-19T22:45:06+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#\/schema\/person\/493b153631b4a2d2df96ec68ca484bc5\"},\"description\":\"Janez XXIII. Angelo Giuseppe Roncalli se je rodil 25. novembra 1881 v kraju Sotto il Monte, ki se nahaja v italijanski \u0161kofiji in pokrajini Bergamo. Bil\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-content\/uploads\/Pape\u017ea-svetnika.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-content\/uploads\/Pape\u017ea-svetnika.jpg\",\"width\":\"250\",\"height\":\"149\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Domov\",\"item\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Aktualno\",\"item\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kategorija\/aktualno\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":3,\"name\":\"Nova svetnika – pape\u017ea\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#website\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/\",\"name\":\"Tajni\u0161tvo pastoralne slu\u017ebe\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#\/schema\/person\/493b153631b4a2d2df96ec68ca484bc5\",\"name\":\"pastorala\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Nova svetnika - pape\u017ea | Tajni\u0161tvo pastoralne slu\u017ebe","description":"Janez XXIII. Angelo Giuseppe Roncalli se je rodil 25. novembra 1881 v kraju Sotto il Monte, ki se nahaja v italijanski \u0161kofiji in pokrajini Bergamo. Bil","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/","twitter_misc":{"Written by":"pastorala","Est. reading time":"13 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/","url":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/","name":"Nova svetnika - pape\u017ea | Tajni\u0161tvo pastoralne slu\u017ebe","isPartOf":{"@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-content\/uploads\/Pape\u017ea-svetnika.jpg","datePublished":"2014-04-28T05:33:00+00:00","dateModified":"2017-03-19T22:45:06+00:00","author":{"@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#\/schema\/person\/493b153631b4a2d2df96ec68ca484bc5"},"description":"Janez XXIII. Angelo Giuseppe Roncalli se je rodil 25. novembra 1881 v kraju Sotto il Monte, ki se nahaja v italijanski \u0161kofiji in pokrajini Bergamo. Bil","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/#primaryimage","url":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-content\/uploads\/Pape\u017ea-svetnika.jpg","contentUrl":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-content\/uploads\/Pape\u017ea-svetnika.jpg","width":"250","height":"149"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/nova-svetnika-papeza\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Domov","item":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Aktualno","item":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kategorija\/aktualno\/"},{"@type":"ListItem","position":3,"name":"Nova svetnika – pape\u017ea"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#website","url":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/","name":"Tajni\u0161tvo pastoralne slu\u017ebe","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#\/schema\/person\/493b153631b4a2d2df96ec68ca484bc5","name":"pastorala"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5533"}],"collection":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5533"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5533\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5546,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5533\/revisions\/5546"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5536"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5533"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5533"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5533"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}