{"id":5271,"date":"2013-12-02T15:00:05","date_gmt":"2013-12-02T14:00:05","guid":{"rendered":"http:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/?p=5271"},"modified":"2017-03-19T23:45:07","modified_gmt":"2017-03-19T22:45:07","slug":"meditacija-za-dekanijsko-rekolekcijo-november-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/meditacija-za-dekanijsko-rekolekcijo-november-2013\/","title":{"rendered":"Meditacija za dekanijsko rekolekcijo – december 2013"},"content":{"rendered":"

\u00bbPrivedel ga je k Jezusu\u00ab <\/em><\/strong>(Jn 1,42)<\/em><\/p>\n

KAJ JE MOJA (NA\u0160A) IDENTITETA? K \u010cEMU SEM (SMO) POKLICAN(I)?<\/strong><\/p>\n

Primerna podlaga za premi\u0161ljevanje ob besedilu sta: Jn 1,35\u201342 in Lk 18,9\u201314<\/em><\/p>\n

Na\u0161e pastoralno delovanje ima v zadnjih letih osnovni namen, da bi \u010dim ve\u010d ljudi pridobili za Kristusa. To je sicer ena od glavnih nalog Cerkve, vendar je evangelizacija dana\u0161njega sveta \u0161e posebej aktualna, ker statisti\u010dni podatki in tudi stanje duha v svetu ka\u017eejo, da kr\u0161\u010danstvo v zadnjih letih do\u017eivlja krizo, kar \u0161e posebej velja za zahodni svet. To na\u0161o namero vsebuje besedna zveza \u00bbnova evangelizacija\u00ab, ki je stara ve\u010d kot trideset let.<\/p>\n

V Cerkvi na Slovenskem ugotavljamo, da se na\u0161a prizadevanja za evangelizacijo obra\u010dajo v nasprotni smeri, kot bi si \u017eeleli. Iz leta v leto namre\u010d ugotavljamo, da so na\u0161e cerkve vse bolj prazne, vse bolj samevajo tudi pastoralni centri, ki smo jih zgradili predvsem v devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja, kar vle\u010de za sabo tudi vpra\u0161anje materialnega vzdr\u017eevanja. V mno\u017eici pastoralnih poizkusov po pridobivanju novih ljudi za Kristusa se postavlja vedno aktualno vpra\u0161anje: Kaj storiti in kako storiti, da bi \u010dim ve\u010d ljudi privedli k Jezusu? (Jn 1,42)<\/p>\n

V iskanju odgovora se moramo najprej vpra\u0161ati, ali ima Cerkev na Slovenskem identiteto, ki je \u017ee v osnovi potrebna, da lahko v dana\u0161njem svetu pri\u010duje za Kristusa. \u010ce \u017eelimo govoriti o identiteti Cerkve, pomeni, da kristjani, \u0161e posebej tisti, ki smo \u0161e bolj odgovorni za evangelizacijo, jasno vemo, koga predstavlja Cerkev, in kaj \u017eelimo s Cerkvijo dose\u010di? Prav tako se je treba vpra\u0161ati, k \u010demu je Cerkev na Slovenskem v prvi vrsti poklicana. Pravilen odgovor na zadnje vpra\u0161anje se brez dvoma glasi \u00bbk evangelizaciji\u00ab, vendar je odgovor preve\u010d splo\u0161en, kar nakazuje enega od glavnih problemov v na\u0161i Cerkvi, kajti vse delamo preve\u010d na splo\u0161no, brez jasnega cilja, ki bi izpostavil pastoralne prioritete.<\/p>\n

V na\u0161ih prizadevanjih za to, da bi \u010dim ve\u010d ljudi pridobili za Kristusa, morda pozabljamo na poglavitno stvar, ki se skriva v vpra\u0161anju: Ali pastoralni delavci kot kristjani sploh poznamo lastno identiteto in lastno poklicanost? Ali smo pred potencialnimi evangeliziranci razpoznavni kot iskreni ljudje, ki z \u017eivljenjsko gore\u010dnostjo ka\u017eemo na Kristusa?<\/p>\n

Zanimivo je, da je \u2013 vzporedno z na\u0161imi pastoralnimi na\u010drtovanji \u2013 spremljevalka na\u0161ih na\u010drtovanj nezavidljiv finan\u010dni polo\u017eaj, ki ima svoj center v nad\u0161kofiji Maribor. Prav tako je te\u017eava pastoralna neenotnost med razli\u010dnimi \u0161kofijami in tudi med posameznimi \u017eupnijami, \u0161e zlasti kar zadeva podeljevanja zakramentov. V \u010dasu, ko v Sloveniji i\u0161\u010demo dva nova nad\u0161kofa, bi bilo treba pri novih kandidatih iskati predvsem karizmo za poenotenje (ne uniformiranje) pastoralnega delovanja v Cerkvi na Slovenskem. V danem polo\u017eaju, ko nas obdaja strah, da bomo izgubili \u0161e te vernike, ki jih imamo, ni\u017eamo t. i. verski minimum, ki je potreben za podeljevanje zakramentov. Besede, s katerimi se star\u0161i zave\u017eejo, da bodo sprejeli odgovornost verske vzgoje svojih otrok, postajajo vse bolj mrtva \u010drka na papirju. Kaj radi se sklicujemo na delovanje milosti, pri tem pa zamol\u010dimo, da je za delovanje milosti potrebna tudi \u010dlovekova odprtost. Tako postajamo pastirji ujetniki ovac, namesto da bi mi pasli ovce. Pastirska slu\u017ena pou\u010devanja, posve\u010devanja in vodenja (kan. 519) je tako vse bolj oddaljeno pravno navodilo, oddaljeno od prakti\u010dnega uresni\u010devanja.<\/p>\n

Iz leta v leto je zaradi vse ve\u010djega pomanjkanja duhovnikov vse ve\u010d \u017eupnij brez pastirja. \u0160kofje vpra\u0161anje pomanjkanja re\u0161ujejo v glavnem tako, da eden \u017eupnik prejema v upravo ve\u010d \u017eupnij, s tem pa postaja vse bolj obremenjen, namesto da bi \u017eivel svoboden v Kristusu. Poleg vedno manj\u0161ega zanimanja za duhovni\u0161ki poklic pri mladih smo pri\u010de tudi \u0161tevilnim izstopom iz duhovni\u0161kih vrst.<\/p>\n

Pred t. i. operativnim pastoralnim na\u010drtovanjem, bi bilo v Cerkvi na Slovenskem najprej potrebno opraviti analizo lastne identitete. Pri tem je mi\u0161ljen predvsem pogled v notranje razpolo\u017eenje oznanjevalcev. Glede na to, da je v zadnjih letih kar nekaj duhovnikov zapustilo duhovni\u0161ke vrste, bi se bilo treba najprej vpra\u0161ati, zakaj se to dogaja. Izstopi duhovnikov gotovo ne vplivajo pozitivno na odlo\u010ditev mladih za duhovni\u0161ki poklic. Prav tako obstaja med duhovniki veliko odvisnosti (alkoholni se je v zadnjih letih pridru\u017eila \u0161e internetna). Ali je smiselno, da duhovnik, posebej \u0161e \u017eupnik, na \u017eupniji opravlja v glavnem uradni\u0161ke posle, predvsem kar zadeva izdajanje potrdil za botrstvo, katere (nepoznani) ljudje v glavnem zahtevajo po hitrem postopku? Ali so med vse ve\u010djim porastom raznovrstnih blagoslovov \u0161e sploh navzo\u010de kr\u0161\u010danske prvine? Ali blagoslovi jedil, motorjev, \u017eivali ipd. ne mejijo \u017ee na poganstvo?\u00a0 Skratka, morali bi se vpra\u0161ati, ali slovenski duhovnik sploh \u0161e opravlja duhovni\u0161ki poklic in \u017eivi z veseljem in s srcem za Kristusov evangelij? Ali pa je danes duhovnik samo \u0161e sredstvo za zadovoljevanje t. i. kr\u0161\u010danskih mno\u017eic.<\/p>\n

Poleg vpra\u0161anja identitete duhovnika se postavlja tudi vzporedno vpra\u0161anje identitete redovnika. V splo\u0161ni ljudski miselnosti skoraj ni razlikovanja med duhovni\u0161kim in redovni\u0161kim poklicem. Res je, da oba izvirata iz krstnega poslanstva, je pa njuno poslanstvo razli\u010dno. Bistvo redovni\u0161tva je v tem, da v skupnosti, ki ima dolo\u010deno karizmo, redovniki izpovedujejo vero in slavijo Gospoda, poleg tega pa ima vsaka redovna ustanova posebno pastoralno poslanstvo.<\/p>\n

Razlika med duhovni\u0161tvom in redovni\u0161tvom je \u0161e posebej v zahodni Cerkvi skoraj izbrisana zaradi duhovnikove neporo\u010denosti in tudi zato, ker predvsem mo\u0161ki redovniki prejmejo v glavnem tudi ma\u0161ni\u0161ko posve\u010denje, kar pa ni bistvo redovni\u0161tva. \u010ce vzamemo primer Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega<\/em><\/strong>, lahko vidimo, da Fran\u010di\u0161ek ni bil duhovnik, ampak je s karizmo odpovedi materialnim dobrinam pri\u010deval svetu, da je \u010dlovek svoboden takrat, ko ga ne bremeni nobena materialna vez. \u0160ele z neobremenjenim srcem pa lahko \u010dlovek resni\u010dno za\u017eivi v povezanosti z Bogom.<\/p>\n

\u010ce \u017eelimo, da bo na\u0161e pastoralno na\u010drtovanje, ki ga bomo izvedli v prihodnjih letih, doseglo svoj namen, bi bilo smiselno \u010dim prej sklicati sinodo ali plenarni zbor o problemih v Cerkvi na Slovenskem. Dela pa bi se bilo treba lotiti z najve\u010djo iskrenostjo in \u017eeljo, da bi lahko pri\u0161el do izraza vsak vernik, ki \u010duti kakr\u0161en koli problem v zvezi z osebno vero in v zvezi z delovanjem Cerkve. Ob tem bi lahko padla marsikatera tabu tema, ki dolo\u010denega \u010dloveka ali dolo\u010deno skupnost raz\u017eira morda \u017ee vrsto let. \u0160ele ko bomo iskreni pred Bogom, samim seboj ter brati in sestrami v Kristusu, bomo lahko za\u010deli upati, da bo kakr\u0161no koli pastoralno na\u010drtovanje padlo na rodovitna tla. Dokler pa ne bomo raz\u010distili osnovnih stvari, ki so med nami nedore\u010dene, bomo v Cerkvi blizu gr\u0161kemu mitu o Sizifu. Sizif je bil namre\u010d vse \u017eivljenje obsojen na kotaljenje krogle. Ko jo je \u017ee prikotalil do vrha hriba, se mu je ta zopet zakotalila nazaj v dolino, kar se mu je ponavljalo vse \u017eivljenje.<\/p>\n

Pastoralno na\u010drtovanje in evangelizacija lahko dobita smisel, le \u010de iskreno priznamo, kdo smo kot posamezniki in kdo smo kot Cerkev, bodisi na ravni \u017eupnije, \u0161kofije, cerkvene pokrajine ali vesoljne Cerkve. Napak bi bilo, \u010de bi pastoralno na\u010drtovanje gradili na podlagi vzvi\u0161enih teolo\u0161kih misli in na funkcionalizmu, ne bi pa predhodno iskreno pogledali sami vase in si priznali, kje smo. Bistvo Cerkve ni, da bi pred svetom izpadla kot \u00bbsocietas perfecta\u00ab, saj bi bila v tem primeru podobna farizeju, ki se je v templju hvalil o svoji \u00bbverski in moralni neopore\u010dnosti\u00ab. (Lk 18,11) Odgovor na neuspe\u0161nost dosedanjih pastoralnih prizadevanj lahko morda i\u0161\u010demo ravno v tem, da nas je sram odkriti svoje temne plati. \u010car Cerkve je ravno nasproten zunanji popolnosti, iskreno priznanje lastnih napak in tudi velikih grehov, ki so realnost na\u0161ega \u017eivljenja. \u00bbBog bodi milostlji,v meni gre\u0161niku,\u00ab (Lk 18,13) je lahko eden od osvobajajo\u010dih vzklikov, ki ga pooseblja cestninar v istem templju, kjer se prej hvali farizej.<\/p>\n

V Janezovem evangeliju beremo, da je Andrej privedel svojega brata Simona (Petra) k Jezusu. Simon je Jezusa zagledal, potem ko mu ga je pokazal Janez Krstnik. (Jn 1,36) Vsi omenjeni niso imeli nobenega pastoralnega na\u010drta, ampak odprto srce. Za slovenskega kristjana je danes potrebno \u2013 bolj kot kupi papirjev in mno\u017eica napisanih strani \u2013 da razgrne svoje srce in z vero in ljubeznijo vanj spusti Boga. Smo tega sposobni najprej tisti, ki smo prvi odgovorni, da bi tudi v prihodnjih desetletjih v Slovenji (za)\u017eivel Kristusov evangelij?<\/p>\n

 <\/p>\n

Predlog za pogovor:<\/strong><\/p>\n

Ob vpra\u0161anjih v naslovu: \u00bbKaj je moja identiteta?\u00ab in \u00bbK \u010demu sem poklican?\u00ab lahko najprej vsak ob danih vpra\u0161anjih razmi\u0161lja sam zase. <\/em><\/p>\n

V drugem delu pa lahko razmi\u0161ljamo o identiteti in poklicanosti Cerkve na Slovenskem, krajevne Cerkve in \u017eupnije. To je lahko podlaga za pogovor.<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n