{"id":3889,"date":"2013-04-09T12:06:12","date_gmt":"2013-04-09T11:06:12","guid":{"rendered":"http:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/?p=3889"},"modified":"2013-04-30T06:43:01","modified_gmt":"2013-04-30T05:43:01","slug":"kateri-tip-duhovnika-ste","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/","title":{"rendered":"Raznolikost med duhovniki v vzhodni Evropi"},"content":{"rendered":"<div>\n<p>Evropske de\u017eele zadnja desetletja niso ravno naklonjene slu\u017ebenemu duhovni\u0161tvu. Tam, kjer je pomanjkanje duhovnikov najve\u010dje, opozarjajo, da le-to vpliva na \u017eupnijsko pastoralno in duhovnikovo delo. \u00bbZnotraj Cerkve je duhovni\u0161ka podoba postala meglena.\u00ab (Greshake, Gisbert. 2000. Priester sein in dieser Zeit. Theologie \u2013 Pastorale Praxis \u2013 Spiritualit\u00e4t. Wien: Herder.) Ne presene\u010da, zakaj zadnje \u010dase duhovniki pogosto razpravljajo o svoji identiteti \u2013 tudi pri nas.<\/p>\n<\/div>\n<div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Obse\u017ena raziskava <em>Priester 2000 (Duhovniki 2000)<\/em>, ki je zajela ve\u010d kot 2500 duhovnikov iz Avstrije, Nem\u010dije, \u0160vice, Hrva\u0161ke in Poljske, je pokazala, da <strong>obstojijo \u0161tirje tipi<\/strong> duhovnikov, ki so jih poimenovali:<\/p>\n<ul>\n<li><em>zunaj\u010dasni klerik<\/em> (zeitloser Kleriker),<\/li>\n<li><em>Bo\u017eji mo\u017e odprt sodobnosti<\/em> (zeitoffener Gottesmann),<\/li>\n<li><em>cerkveni mo\u017e blizu sodobnosti<\/em> (zeitnaher Kirchenmann) in<\/li>\n<li><em>sodobni voditelj skupnosti<\/em> (zeitgem\u00e4\u03b2er Gemeindeleiter).<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00a0V \u010dlanku smo pozveli njihove glavne zna\u010dilnosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Zunaj\u010dasni klerik<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Zunaj\u010dasni klerik gleda na moderen svet negativno, ga kritizira kot brezvernega. Tuje mu je prilagajanje trenutnim okoli\u0161\u010dinam. Rad ima jasnost in gotovost, zato ga ogro\u017ea vsak razvoj. Tuj mu je pluralizem, zato lahko hitro zapade v fundamentalizem. Institucionalno ima vlogo \u010duvaja zaklada vere (\u00bbdepositum fidei\u00ab), ki pazi, da se ni\u010d od zaklada ne izgubiti. Zanj je zna\u010dilna kristolo\u0161ka dimenzija slu\u017ebe (<em>repraesentatio Christi).<\/em><\/p>\n<p>Zunaj\u010dasni klerik je na nek na\u010din duhovnik iz \u010dasa narodne Cerkve, ko teologija Cerkve kot Bo\u017ejega ljudstva ni bila razvita. Vloga skupnosti mu je tuja, zato poudarja, da je \u00bbduhovnik za ljudi\u00ab, in ne \u00bbz ljudmi\u00ab; je \u00bbpater familias\u00ab. Izhodi\u0161\u010dno to\u010dko tvori tridentinska podoba duhovnika kot dobrega pastirja, ki du\u0161nopastirsko skrbi za zaupane vernike (torej du\u0161no pastirstvo) in jim podeljuje zakramente. Duhovnik je predvsem \u00bbdelivec zakramentov\u00ab. Med zakramenti je na prvem mestu evharistija, sledi zakrament pokore.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Bo\u017eji mo\u017e odprt sodobnosti<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Za Bo\u017ejega mo\u017ea odprtega sodobnosti je zna\u010dilno razumevanje Cerkve v lu\u010di 2. vatikanskega koncila, na kar ka\u017ee tudi njegova ve\u010dja usmerjenost na skupnost. Na Cerkev gleda kriti\u010dno-lojalno s stali\u0161\u010da sveta. Ta duhovnik re\u0161uje svet in Cerkev; je graditelj mostov med Cerkvijo in svetom, ki ob\u010duti napetost med sakralnim in profanim, med tradicijo in \u017eivljenjskimi potrebami. Blagoslov je ravno v tem, da prepozna znamenja \u010dasa in njim primerno oznanja Evangelij.<\/p>\n<p>Pri njem ne gre za pozicijo \u00bbali-ali\u00ab, ampak za pozicijo \u00bbin\u00ab, kot npr. usmerjenost na Kristusa in skupnost (<em>repraesentatio Christi<\/em> in <em>repraesentatio Ecclesiae<\/em>). V skladu s svojim ravnote\u017enim zna\u010dajem je vedno nekje \u00bbvmes\u00ab med eno in drugo skrajno pozicijo. Svoj poklic do\u017eivlja vertikalno in horizontalno, in ni mu vedno lahko ostati blizu Bogu in ljudem. Oznanjevanje (dialog) in zakramentalizacija so mu blizu, prav tako ubogi in trpe\u010di. Rad se pojavlja v javnosti. Bolj kot vsi drugi tipi si \u017eeli prevzeti odgovornost za neko skupnost in upravljanje \u017eupnije, saj je \u00bbrojen \u017eupnik\u00ab, sposoben dialoga in pripravljen delati. \u017dupnijo vodi na sinodalen na\u010din, kjer ima \u017dPS pomembno vlogo.<\/p>\n<p>Veliko mu pomeni priznanje s strani nadrejenih. Na vodilnih polo\u017eajih srednje hierarhi\u010dne ravni najdemo v ve\u010djem \u0161tevilu prav ta tip duhovnikov. Precej jih je med dekani oziroma v slu\u017ebah, na katere se pride z izvolitvijo in za katere se poka\u017eejo kot najbolj sprejemljivi \u00bbljudje sredine\u00ab.<\/p>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>Cerkveni mo\u017e blizu sodobnosti<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Cerkveni mo\u017e blizu sodobnosti se dobro po\u010duti v Cerkvi in v sodobnem pluralnem svetu. Ni toliko \u017eupnijsko kot cerkveno naravnan. Rad prebiva v svoji rezidenci, kjer opravlja vlogo \u00bbnamestnika\u00ab. Njegova naloga ni vizionarski razvoj, ampak bolj administracija.<\/p>\n<p>Pri njem se vidi, kako Bo\u017eji poklic \u00bbza\u017eivi\u00ab v profesionalni poklic. Kot profesionalec ceni tudi laike profesionalce na svojih podro\u010djih. Poleg posve\u010denja (pristojnosti) meni, da so pomembne tudi sposobnosti (kompetence). Ta duhovnik je sposoben mnogih del na administrativnem, gospodarskem, pastoralnem idr. podro\u010dju. Ni pa deloholik\u00ab. Delo lo\u010duje od prostega \u010dasa, poklicno \u017eivljenje od zasebnega. Dela kot mened\u017eer, \u010deprav ne zanemarja svojega duhovnega \u017eivljenja in zaupane \u010drede. S tem v zvezi je leta 1985 takratni profesor Christoph Sch\u00f6nborn (sedanji kardinal in dunajski nad\u0161kof) opozoril: \u00bbZdi se, da smo danes spet v neke vrsti donatisti\u010dni krizi: pri duhovnikih je osebna kvaliteta pomembnej\u0161a od zakramentalne kvalifikacije, subjektivne sposobnosti so pomembnej\u0161e od objektivne zakramentalne usposobljenosti.\u00ab Pri profesionalizaciji je namre\u010d nevarno, da kaj hitro zaide v profanost.<\/p>\n<p>Ta duhovnik daje sinodalnosti velik pomen, a v dolo\u010denih okoli\u0161\u010dinah rad sam prevzema odlo\u010ditve. Nevarno je, da bi iz \u00bbvolka samotarja\u00ab postal \u00bbliberalni gospod \u017eupnik\u00ab, rezident s samovoljnimi potezami vladanja, ki \u017dPS-u sicer pusti delati in odlo\u010dati, a na koncu vse naredi po svoje. Tedaj ima glavno besedo in si ne da ni\u010d dopovedati, ne s strani \u017eupnijske skupnosti ne s strani \u0161kofijskega vodstva.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Sodobni voditelj skupnosti<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Zgodovinsko najmlaj\u0161i tip duhovnika je sodobni voditelj skupnosti. Vse klerikalno mu je tuje. Do pluralnega modernega sveta zavzema pozitivno stali\u0161\u010de, Cerkev v njem pa do\u017eivlja kot \u00bbne\u017eivljenjsko\u00ab. Ker ceni dialog in dialo\u0161ko Cerkev, se zavzema za povezovanje, omre\u017eenje, tj. za pojave, ki so v zadnjih desetletjih postali pomembni in so na\u0161li svoj predhodni vrhunec v medmre\u017eju.<\/p>\n<p>Rad je v skupnosti, a v njej no\u010de kazati mo\u010di. V njej \u017eivi kot \u00bbbrat med brati in sestrami\u00ab. Mo\u010dno poudarja eklezialno dimenzijo razumevanja skupnega duhovni\u0161tva in enakost vseh \u010dlanov Cerkve. Odlo\u010dilen koncilski dokument je Dogmati\u010dna konstitucija o Cerkvi, s sredi\u0161\u010dno izjavo: <em>\u00bb\u010ceprav so nekateri po Kristusovi volji postavljeni drugim za u\u010ditelje, oskrbnike bo\u017ejih skrivnosti in pastirje, vendar pa med vsemi vlada enakost glede dostojanstva in glede dejavnosti, ki je skupna vsem vernikom v graditvi Kristusovega skrivnostnega telesa\u00ab<\/em> (C 32,3). Delitev na klerike in laike mu je tuja, prav tako klerikalizem. Blizu so mu karizme in karizmati\u010dna gibanja. Raznolikost karizem kot vrtnar goji, neguje, hrani (manj obrezuje) in vodi k razcvetu njenih darov. Zanj duhovni\u0161ko posve\u010denje ni tako pomembno. Svojo slu\u017ebo komaj da razume kot <em>repraesentatio Christi<\/em> ampak bolj kot <em>repraesentatio Ecclesiae<\/em> (usmerjeno na skupnost). Ceni diakonijo kot slu\u017eenje bli\u017enjim, od koder \u010drpa svojo duhovnost.<\/p>\n<p>Kot predstojnik je kolegialen; bolj razpravlja, kot odreja, kar pa se pri vodenju najve\u010dkrat ka\u017ee kot slabost. Tudi upravlja nerad, da ne bi pri\u0161lo do ne\u017eelenega upiranja. Sinodalnost je zanj velikega pomena. \u017dPS-ju daje veliko pristojnosti.<\/p>\n<p>Ta tip duhovnika te\u017eko naredi kariero znotraj Cerkve, \u010desar pa si v bistvu tudi ne \u017eeli. Je radoveden in pogumen. V instituciji pogosto zaseda mesto sramotnega \u00bbgrani\u010darja\u00ab, tj. tistega, ki hodi po robu \u0161e mogo\u010dega. Ta duhovnik ima v \u017eupniji ministrantke, \u0161e preden to blagoslovi Vatikan ipd. Rad ima pastoralno eksperimentiranje. Najve\u010dja nevarnost je, da se postavi na isto raven s skupnostjo vernikov, zaradi \u010desar je v nevarnosti vrednotenje duhovni\u0161ke slu\u017ebe.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Slika<\/em><\/strong><em>:\u00a0<\/em><a href=\"http:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-content\/uploads\/Per\u0161e-Raznolikost-med-duhovniki-v-vzhodni-Evropi.htm\">Porazdelitev duhovnikov po tipih v raziskanih de\u017eelah<\/a>\u00a0(Vir: Priester 2000)<\/p>\n<p>\u010ce pogledamo splo\u0161no porazdelitev duhovnikov po tipih glede na raziskano regijo (Vzhodna Evropa, Avstrija, Vzhodna in Zahodna Nem\u010dija, \u0160vica), opazimo, da je bil leta 2000 v \u00bbmodernih\u00ab in finan\u010dno trdnej\u0161ih \u00bbzahodnih de\u017eelah\u00ab nadpovpre\u010dno visok odstotek duhovnikov sodobnih voditeljev skupnosti in cerkvenih mo\u017e blizu sodobnosti. Vzhodnoevropske (postkomunisti\u010dne) de\u017eele so imele skoraj polovico (48 %) duhovnikov zunaj\u010dasnih klerikov, tretjino (32 %) pa Bo\u017ejih mo\u017e. Hrva\u0161ka in Poljska sta imeli leta 2000 podobno razporeditev duhovnikov po tipih, kot jo je leta 1970 imela Avstrija. Je pa res, da so tudi med posameznimi \u0161kofijami v de\u017eelah z nem\u0161kim govornim jezikom porazdelitve razli\u010dne.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>O razlikah med tipi duhovnikov <\/strong><\/p>\n<p>Za konec povzemimo razlike skrajnih tipov duhovnikov, to je razlike med zunaj\u010dasnim klerikom in sodobnim voditeljem skupnosti:<\/p>\n<ul>\n<li>pokoncilska Cerkev je za zunaj\u010dasnega klerika preve\u010d posvetna, za sodobnega voditelja skupnosti pa ne\u017eivljenjska;<\/li>\n<li>te\u017ei\u0161\u010de duhovni\u0161kih nalog je za zunaj\u010dasnega klerika na liturgiji in oznanjevanju, za sodobnega voditelja skupnosti pa bolj na diakoniji in \u017eivljenjskem spremljanju ljudi;<\/li>\n<li>zunaj\u010dasni klerik poudarja <em>repraesentatio Christi<\/em>, sodobni voditelj skupnosti pa <em>repraesentatio Ecclesiae<\/em>;<\/li>\n<li>zunaj\u010dasni klerik se zateka bolj k tradiciji, sodobni voditelj skupnosti pa se ukloni situaciji;<\/li>\n<li>pri vodenju zunaj\u010dasni klerik poudarja (klerikalno) poslednjo odgovornost duhovnika, sodobni voditelj skupnosti pa stavi na sinodalnost (\u017dPS naj ne bi imel le posvetovalnega zna\u010daja) \u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Po pregledu razlik med duhovniki je jasno, da le-te ob menjavi duhovnikov lahko predstavljajo problem, \u0161e zlasti, \u010de \u017eupnija dobi \u017eupnika, ki je skrajno drugega tipa. \u017dupnije, ki so imele dolgo \u010dasa \u017eupnika sodobnega voditelja skupnosti z mo\u010dnim poudarkom na sinodalnosti, so lahko \u00bbtrd oreh\u00ab za zunaj\u010dasnega klerika, ki poudarja neposredno sledenje \u017eupniku \u2026<\/p>\n<p>Ker so prednosti posameznih tipov hkrati tudi njihove omejitve, se lahko vsak tip duhovnika od drugih treh kaj nau\u010di. Zunaj\u010dasni klerik se npr. lahko u\u010di sinodalnosti in na\u010dina vodenja pri sodobnem voditelju skupnosti. In obratno. Prakti\u010dno teolo\u0161ko je najbolj za\u017eelen Bo\u017eji mo\u017e odprt sodobnosti, ki posreduje med naro\u010dilom in situacijo. Po eni strani ima precej skupnega z zunaj\u010dasnim klerikom, po drugi strani pa s sodobnim voditeljem skupnosti.<\/p>\n<\/div>\n<p><strong><br clear=\"all\" \/><\/strong><\/p>\n<p><strong>Literatura:<\/strong><\/p>\n<p>Zulehner, Paul Michael. 2001. Priester im Modernisierungsstress: Forschungsbericht der Studie Priester 2000. Ostfildern: Schwabenverlag; Zulehner, Paul Michael in Anna Hennersperger. 2001. \u00bbSie gehen und werden nicht matt\u00ab Jes 40,31. Priester in heutiger kultur. Ostfildern: Schwabenverlag; Zulehner, Paul Michael. 2010. Wie geht&#8217;s, Herr Pfarrer? Ergebnis einer Kreuzundquer \u2013 Umfrage: Priester wollen Reformen. Wien: Styria.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Avtor: dr. Brigita Per\u0161e\u00a0(objavljeno v reviji <em>Cerkev v sedanjem svetu <\/em>2012\/\u0161t. 6, str. 227-229 pod naslovom Raznolikost med duhovniki v vzhodni Evropi)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":3,"featured_media":4077,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,8],"tags":[],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v23.0 - https:\/\/yoast.com\/wordpress\/plugins\/seo\/ -->\n<title>Raznolikost med duhovniki v vzhodni Evropi | Tajni\u0161tvo pastoralne slu\u017ebe<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Evropske de\u017eele zadnja desetletja niso ravno naklonjene slu\u017ebenemu duhovni\u0161tvu. Tam, kjer je pomanjkanje duhovnikov najve\u010dje, opozarjajo, da le-to vpliva\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"pastorala\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"8 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/\",\"name\":\"Raznolikost med duhovniki v vzhodni Evropi | Tajni\u0161tvo pastoralne slu\u017ebe\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-content\/uploads\/DSC096463.jpg\",\"datePublished\":\"2013-04-09T11:06:12+00:00\",\"dateModified\":\"2013-04-30T05:43:01+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#\/schema\/person\/493b153631b4a2d2df96ec68ca484bc5\"},\"description\":\"Evropske de\u017eele zadnja desetletja niso ravno naklonjene slu\u017ebenemu duhovni\u0161tvu. Tam, kjer je pomanjkanje duhovnikov najve\u010dje, opozarjajo, da le-to vpliva\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-content\/uploads\/DSC096463.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-content\/uploads\/DSC096463.jpg\",\"width\":\"3104\",\"height\":\"2064\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Domov\",\"item\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Aktualno\",\"item\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kategorija\/aktualno\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":3,\"name\":\"Raznolikost med duhovniki v vzhodni Evropi\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#website\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/\",\"name\":\"Tajni\u0161tvo pastoralne slu\u017ebe\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#\/schema\/person\/493b153631b4a2d2df96ec68ca484bc5\",\"name\":\"pastorala\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Raznolikost med duhovniki v vzhodni Evropi | Tajni\u0161tvo pastoralne slu\u017ebe","description":"Evropske de\u017eele zadnja desetletja niso ravno naklonjene slu\u017ebenemu duhovni\u0161tvu. Tam, kjer je pomanjkanje duhovnikov najve\u010dje, opozarjajo, da le-to vpliva","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/","twitter_misc":{"Written by":"pastorala","Est. reading time":"8 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/","url":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/","name":"Raznolikost med duhovniki v vzhodni Evropi | Tajni\u0161tvo pastoralne slu\u017ebe","isPartOf":{"@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-content\/uploads\/DSC096463.jpg","datePublished":"2013-04-09T11:06:12+00:00","dateModified":"2013-04-30T05:43:01+00:00","author":{"@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#\/schema\/person\/493b153631b4a2d2df96ec68ca484bc5"},"description":"Evropske de\u017eele zadnja desetletja niso ravno naklonjene slu\u017ebenemu duhovni\u0161tvu. Tam, kjer je pomanjkanje duhovnikov najve\u010dje, opozarjajo, da le-to vpliva","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/#primaryimage","url":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-content\/uploads\/DSC096463.jpg","contentUrl":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-content\/uploads\/DSC096463.jpg","width":"3104","height":"2064"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kateri-tip-duhovnika-ste\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Domov","item":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Aktualno","item":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/kategorija\/aktualno\/"},{"@type":"ListItem","position":3,"name":"Raznolikost med duhovniki v vzhodni Evropi"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#website","url":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/","name":"Tajni\u0161tvo pastoralne slu\u017ebe","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/#\/schema\/person\/493b153631b4a2d2df96ec68ca484bc5","name":"pastorala"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3889"}],"collection":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3889"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3889\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4915,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3889\/revisions\/4915"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4077"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3889"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3889"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3889"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}