{"id":1858,"date":"2012-05-22T09:19:02","date_gmt":"2012-05-22T08:19:02","guid":{"rendered":"http:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/?p=1858"},"modified":"2025-12-23T10:05:52","modified_gmt":"2025-12-23T09:05:52","slug":"akademija-ob-70-letnici-umora-prof-dr-lamberta-ehrlicha","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/pastorala\/akademija-ob-70-letnici-umora-prof-dr-lamberta-ehrlicha\/","title":{"rendered":"Akademija ob 70-letnici umora prof. dr. Lamberta Ehrlicha – kandidat za mu\u010denca"},"content":{"rendered":"

V avli Teolo\u0161ke fakultete<\/em> na Poljanski cesti 4 v Ljubljani, bo v \u010detrtek, 24. maja 2012, ob 11.00<\/strong> potekala akademija ob 70-letnici umora prof. dr. Lamberta Ehrlicha<\/strong> (1878\u20131942 ).<\/p>\n

Kratek \u017eivljenjepis: <\/strong>Rodil\u00a0se je\u00a018. septembra 1878 v \u017dabnicah pod Svetimi Vi\u0161arjami<\/em> v Kanalski dolini. Bil je nadarjen sin premo\u017enega trgovca. Gimnazijo je obiskoval v Celovcu. Stopil je v celov\u0161ko semeni\u0161\u010de, nato pa je od 1897 do 1902 \u0161tudiral v jezuitskem zavodu Canisianumu v Innsbrucku<\/em>. 20. junija 1902 je tam prejel ma\u0161ni\u0161ko posve\u010denje, leta 1903 pa je tudi \u017ee doktoriral iz teologije. Leto dni se je potem \u0161e izpopolnjeval v Rimu.<\/p>\n

Svoje du\u0161nopastirsko delo je za\u010del v Beljaku<\/em>, nadaljeval pa v Celovcu<\/em> kot stolni kaplan. Leta 1907 je postal tajnik celov\u0161kega \u0161kofa Josefa Kahna. Od 1919 je bil profesor v celov\u0161kem bogoslovju. Leta 1919 je bil imenovan za izvedenca za koro\u0161ko vpra\u0161anje pri jugoslovanskem zastopstvu na pari\u0161ki mirovni konferenci. Med bivanjem v Parizu<\/em> je napisal ve\u010d znanstvenih razprav. Na univerzi v Oxfordu<\/em> je svoje znanje v etnologiji in primerjalnem bogoslovju izpopolnjeval, oba predmeta pa je kasneje vrsto let predaval na novoustanovljeni univerzi v Ljubljani<\/em>.<\/p>\n

Bil je svetni\u0161ko gore\u010d in neumorno delaven duhovnik, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in du\u0161o predan delu za narod. Bil je \u010dlovek nasprotij, dober psiholog in opazovalec. Poznal je svoj \u010das. Bil je mislec in mistik, ki je \u017eivel z Bogom; \u010dlovek dejanj, plemenit, obenem pa \u010dudovito skromen in poni\u017een. Bil je nadvse popustljiv, vendar trdno neodjenljiv pri na\u010delnih vpra\u0161anjih; tudi strasten, a se je znal obvladati. Bil je neutrudljivo podjeten in potrpe\u017eljiv. Znal je biti zaupljiv, hkrati pa obziren. Znano je, kako je pred drugo svetovno vojno \u0161el na Dunaj<\/em> z namenom, da bi iz je\u010de re\u0161il komunisti\u010dnega \u0161tudenta Borisa Kidri\u010da. Pozneje mu je ta dobroto \u017eal popla\u010dal s smrtno obsodbo (prim. E. Kocbek, Tovari\u0161ija<\/em>, str. 26). Dr. Alojzij Kuhar, duhovnik in diplomat s tistega dela Koro\u0161ke, ki je brez plebiscita pripadel Jugoslaviji, ga je ocenil kot svetni\u0161kega \u010dloveka, \u00bb\u010deprav kot mnogi svetniki tudi on ni imel izklju\u010dno lastnosti, ki bi vsakogar privla\u010devale<\/em>\u00ab.<\/p>\n

Bil je globok in ploden znanstveni pisatelj. O tem pri\u010dajo pomembni spisi iz njegove stroke, nekateri pisani za o\u017eje strokovno podro\u010dje, drugi za izobrazbo ljudskih mno\u017eic. Pri vsem tem pa se je sklanjal k trpe\u010dim, bolnim in zapu\u0161\u010denim. Zanimal se je za slu\u017ekinje, deloval je v dobrodelnih ustanovah. S kr\u0161\u010dansko dobrodelnostjo pri Vincencijevi konferenci<\/em> za \u0161tudente in srednje\u0161olce je zdru\u017eeval prizadevanje za njihovo poglabljanje v duhovno \u017eivljenje.<\/p>\n

Bil je mo\u017e globokega duha in \u0161irokega srca. Njegov duh in srce sta objemala ves svet ter \u017eelela razkristjanjeni kr\u0161\u010danski svet prenoviti, poganski svet pa pokristjaniti. Zato je ustanavljal misijonska zdru\u017eenja, prirejal misijonske razstave in te\u010daje, podpiral misijonarje ter utiral pot misijonski znanosti med na\u0161im narodom.<\/p>\n

Poslu\u0161alcem njegovih predavanj na Teolo\u0161ki fakulteti bo za vselej ostal v spominu kot izreden u\u010ditelj. Njegov kolega na fakulteti in koro\u0161ki rojak, dr. Gregorij Ro\u017eman, si ga je v \u010dasu svojega \u0161kofovstva izbral za pomo\u010dnika. Zaupal mu je skrb za \u0161tudentsko mladino, ki jo je Lambert Ehrlich vzgajal za poznej\u0161e nastope v slovenski dru\u017ebi, katero naj bi napajala zvestoba kr\u0161\u010danskim idealom in nesebi\u010dno slu\u017eenje narodu. Iz vrst njegovih poslu\u0161alcev so iz\u0161li voditelji \u0161tudentskega kluba Stra\u017ea<\/em> in pomembni delavci pri Slovenski dija\u0161ki zvezi<\/em>. Lambert Ehrlich jim je kazal pot v samostojno slovensko dr\u017eavo in jim odkrival vizijo politi\u010dno zrelega naroda z lastnim poslanstvom v mednarodnem svetu.<\/p>\n

Njegova velikopoteznost se je zdela nekaterim nestvarna, prezgodnja in nerazumljiva. Tisti, ki so pripravljali revolucijo, so v njem videli mo\u010dnega nasprotnika. Kot oblikovalec razumni\u0161kega rodu je bil jez bolj\u0161evizmu med izobra\u017eenci.<\/p>\n

V razli\u010dnih spominskih \u010dlankih ob njegovi smrti in petdesetletnici njegovega umora je bilo napisano marsikaj, kar odkriva njegovo veli\u010dino in pomen njegove osebnosti. Nekaterim ostaja v spominu njegova pokon\u010dna hoja s staro pelerino, \u0161tudentom Cirilskega doma<\/em> pa, kako jih je vabil k sveti daritvi. Sveta ma\u0161a je bila zanj osrednje opravilo dneva. Kljub samozatajevanju in trpin\u010denju je bil vedno dobre volje in je garal od zore do mraka. Z ro\u017enim vencem je izmolil stvari, ki so se po \u010dlove\u0161ki plati zdele nere\u0161ljive.<\/p>\n

Ob napadu nem\u0161kih in italijanskih \u010det na Jugoslavijo leta 1941 mu ni bilo dano, da bi od\u0161el v tujino in tam deloval za re\u0161itev naroda. Ostati je moral doma in gledati vedno ve\u010dje duhovne razvaline in zme\u0161njave. Tistim, ki niso mogli postaviti nasprotnim idejam, ki jih je zagovarjal, ni\u010d enakovrednega, je pomenil sovra\u017enika prve vrste. Ves \u010das so ga v letakih in na svojih shodih klevatali in blatili \u2013 od Rde\u010dih signalov<\/em> do Slovenskega poro\u010devalca<\/em>. Njihovih la\u017ei in klevet se ni prestra\u0161il. Zato so se zatekli k zadnjemu sredstvu \u2013 zlo\u010dinskemu umoru.<\/p>\n

Sredi marca leta 1942 je nekemu \u0161tudentu pokazal komunisti\u010dni letak: \u00bbPoglejte, kaj je napisano. Ali iz tega ne vidite, da smo vsi obsojeni na smrt!<\/em>\u00ab Sestavil je letak, primeren za tisti \u010das, z naslovom Kerenskijada<\/em>. Kerenski je bil po zlomu carskega re\u017eima v Rusiji predsednik, protikomunist, ki je s svojo bojazljivo taktiko omogo\u010dil, da je na oblast pri\u0161la bolj\u0161evi\u0161ka partija. Omenjeni Ehrlichov letak pri\u010da o tedanjih zmedenih \u010dasih, o nejasnostih in hudih razmerah v na\u0161i domovini.<\/p>\n

Lambert Ehrlich se je zavedal svojega te\u017ekega polo\u017eaja in je zato tiste dni veliko molil. Dva dni pred atentatom nanj so imeli \u0161tudentje v klubu Stra\u017ea<\/em> svoj binko\u0161tni zbor. V jezuitski kapeli jim je govoril o kr\u0161\u010danskem daru mu\u010deni\u0161tva. Bogoslovcem je pri zadnji uri na fakulteti dejal: \u00bbNaslednji\u010d bom govoril o mu\u010deni\u0161tvu \u2026<\/em>\u00ab<\/p>\n

26. maja 1942 je zjutraj Lambert Ehrlich ma\u0161eval v kapeli Cirilovega \u0161tudentskega doma<\/em> na Streli\u0161ki ulici v Ljubljani. Malo pred osmo uro se je v spremstvu \u0161tudenta Viktorja Rojica odpravil proti \u0160enklav\u017eu<\/em>, kjer je stanoval v stolnem \u017eupni\u0161\u010du. Nedale\u010d od vhoda v Ljudsko kuhinjo sta jima naproti pri\u0161la dva morilca. Nekaj korakov od ceste, ki pelje na grad, sta po\u010dila strela. Zdi se, da se je \u0161tudent Rojic pognal naprej, da bi zavaroval profesorja. Ta je obstal miren in gotov kot vedno, nato pa vzravnan padel vznak s prestreljeno glavo in vratom.<\/p>\n

Ob njunih truplih so se br\u017e zbrali ljudje. Razburjeno so ugotavljali, da je ustreljen duhovnik, nekateri so v njem prepoznali profesor Ehrlicha. Ob njiju so za\u010deli moliti. Kmalu so se tam zbrali tudi bogoslovci, saj se Teolo\u0161ka fakulteta nahaja v neposredni bli\u017eini. Profesorja so na pare polo\u017eili v Akademskem domu na Miklo\u0161i\u010devi cesti, od tam pa so ga nesli v stolnico, po sv. ma\u0161i pa na \u017dale<\/em>. Tam so ga v nedeljo popoldne ob navzo\u010dnosti velike mno\u017eice ljudi polo\u017eili v grob.<\/p>\n

Na za\u010detku leta 1946 so po izpovedih nem\u0161kih ujetnikov izkopali poleg nekaterih drugih grobov, ki so novim oblastnikom povzro\u010dali te\u017eko vest, tudi posmrtne ostanke Lamberta Ehrlicha. Odpeljali so jih v smeri proti Postojni. Na to je ob veliki no\u010di 1946 mislil Anton Vovk, ko je v slavnostni pridigi govoril o Kristusovem grobu. \u00bbV vseh \u010dasih so bili grobovi rajnih in pokopali\u0161\u010da kraj spo\u0161tovanja in nedotakljivosti. Le v\u010dasih se je zgodilo, da so divje hijene vdrle na pokopali\u0161\u010de in razkopale ter oskrunile grobove \u2026\u00ab<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Program:<\/strong><\/p>\n