Bog \u017eivljenja, ki premaga smrt: o njem nam govori Bo\u017eja beseda, ki jo je med nedeljsko homilijo razlo\u017eil pape\u017e Fran\u010di\u0161ek (Jn 11,1-46). Sveto ma\u0161o, ki je bila prvi dogodek na programu pastoralnega obiska v \u0161kofiji Carpi, je daroval na Trgu mu\u010dencev v tem mestu, kamor je prispel malo po pol deseti uri dopoldne.<\/p>\n
Grob \u2013 ko se zdi vse zaklju\u010deno<\/em><\/p>\n Sveti o\u010de je zbrane vernike povabil, da bi se posebej zaustavili ob zadnjem \u010dude\u017enem znamenju, ki ga Jezus stori pred svojo veliko no\u010djo, ob grobu prijatelja Lazarja: \u00bbTam se zdi vse zaklju\u010deno: grob zapira velik kamen; okrog njega sta samo jok in pobitost.\u00ab Tudi Jezus je pretresen zaradi dramati\u010dne skrivnosti izgube ljubljene osebe: \u00bbV duhu je bil ganjen in je vzdrhtel.\u00ab Zatem \u00bbse je zjokal\u00ab in \u0161el h grobu ter, kot nam pove evangelij, je bil \u00bbv sebi spet ganjen\u00ab. To je Bo\u017eje srce: dale\u010d od zla, toda blizu tistemu, ki trpi; ne naredi, da zlo \u010darobno izgine, temve\u010d skupaj z njim prena\u0161a trpljenje, ga vzame za svojega in preoblikuje tako, da se nastani v njem.<\/p>\n Jezus ne zbe\u017ei pred trpljenjem, vendar pa se ne pusti vkleniti pesimizmu<\/em><\/p>\n Pa vendar lahko opazimo, da se sredi vsesplo\u0161ne pobitosti zaradi Lazarjeve smrti Jezus ne pusti zapeljati brezupu. \u010ceprav trpi tudi On, zahteva, da bi trdno verjeli; ne zapre se v jok, ampak se, ganjen, poda na pot do groba. Ne pusti se ujeti \u010dustvenemu okolju sprijaznjenosti, ki ga obdaja, temve\u010d z zaupanjem moli in re\u010de: \u00bbO\u010de, zahvaljujem se ti.\u00ab Tako nam, v skrivnosti trpljenja, vpri\u010do katere se nazor in napredek zdrobita kakor muhe ob steklu, Jezus ponudi zgled, kako se obna\u0161ati: ne zbe\u017ei pred trpljenjem, ki pripada temu \u017eivljenju, vendar pa se tudi ne pusti vkleniti pesimizmu.<\/p>\n Sre\u010danje-tr\u010denje: poraz groba in upanje z imenom Jezus<\/em><\/p>\n Okoli tistega groba se tako zgodi nekak\u0161no \u00bbsre\u010danje-tr\u010denje\u00ab. Na eni strani je veliko razo\u010daranje, negotovost na\u0161ega smrtnega \u017eivljenja, ki \u2013 ko ga pre\u010dka tesnoba zaradi smrti \u2013 pogosto izkusi poraz, notranjo temo, ki se zdi nepremostljiva. Na\u0161a du\u0161a, ustvarjena za \u017eivljenje, trpi, ko \u010duti, da njeno \u017eejo po ve\u010dnem dobrem zatira neko starodavno in tema\u010dno zlo. Na eni strani je ta poraz groba. Toda na drugi strani je upanje, ki premaga smrt in zlo ter ima ime: upanje se imenuje Jezus. On ne prinese le nekaj blagostanja ali kak\u0161no zdravilo za podalj\u0161anje \u017eivljenja, ampak razglasi: \u00bbJaz sem vstajenje in \u017eivljenje. Kdor vame veruje, bo \u017eivel, tudi \u010de umre.\u00ab Zaradi tega odlo\u010dno re\u010de: \u00bbOdstranite kamen!\u00ab In Lazarju zakli\u010de z mo\u010dnim glasom: \u00bbPridi ven!\u00ab<\/p>\n Na kateri strani smo mi?<\/em><\/p>\n \u00bbDragi bratje in sestre, tudi mi smo povabljeni odlo\u010diti se, na kateri strani smo. Lahko smo na strani groba ali pa na strani Jezusa.\u00ab Nekdo se pusti zapreti v \u017ealost, nekdo drug pa se odpre upanju. Nekdo ostane ujet v razvalinah \u017eivljenja, nekdo drug, kakor vi, pa z Bo\u017ejo pomo\u010djo ru\u0161evine dvigne in ponovno zgradi s potrpe\u017eljivim upanjem.<\/p>\n Vpri\u010do velikih \u00bbzakaj\u00ab v \u017eivljenju imamo dve poti: obstati in melanholi\u010dno gledati v\u010deraj\u0161nje in dana\u0161nje grobove, ali pa k na\u0161im grobovom pribli\u017eati Jezusa. \u00bbDa, kajti vsakdo izmed nas ima \u017ee nek majhen grob, kak\u0161no podro\u010dje znotraj srca, ki je nekoliko mrtvo: rano, do\u017eiveto ali zadano krivico, zamero, ki ne popusti, o\u010ditek, ki se vra\u010da in vra\u010da, greh, ki se ga ne uspe prese\u010di. Prepoznajmo danes te na\u0161e majhne grobove, ki jih imamo v sebi, in tja povabimo Jezusa.\u00ab Nenavadno je, a pogosto smo raje sami v tema\u010dnih votlinah, ki jih imamo v sebi, namesto da bi tja povabili Jezusa; sku\u0161ani smo, da bi vedno iskali sami sebe, premlevali in se pogrezali v tesnobo, si lizali rane, namesto da bi \u0161li k Njemu, ki pravi: \u00bbPridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in jaz vam bom dal, da se boste spo\u010dili\u00ab (Mt 11,28).<\/p>\n Ne pustimo se vkleniti sku\u0161njavi, da bi ostali sami in pobiti ter bi se objokovali zaradi tistega, kar se nam dogaja; ne popustimo nekoristni in jalovi logiki strahu, sprijaznjenemu ponavljanju, da gre vse slabo in ni ni\u010d ve\u010d, kakor je bilo neko\u010d. To je ozra\u010dje groba; Gospod pa nasprotno \u017eeli odpreti pot \u017eivljenja, pot \u00bbsre\u010danja z Njim, zaupanja Vanj, vstajenja srca\u00ab, pot tega: \u00bbVstani! Vstani, pridi ven!\u00ab. To od nas \u017eeli Gospod, ki je poleg nas, da bi to naredili.<\/p>\n \u00bbPridi ven! Pridi k meni!\u00ab<\/em><\/p>\n Jezusove besede Lazarju so namenjene vsakomur izmed nas: \u00bbPridi ven!\u00ab \u00bbPridi ven iz zastoja \u017ealosti brez upanja; razve\u017ei povoje strahu, ki ovirajo pot; vezem slabotnosti in skrbi, ki te zavirajo, ponovi, da Bog razvezuje vozle.\u00ab Ko hodimo za Jezusom, se nau\u010dimo, da svojih \u017eivljenj ne zavozlamo okrog problemov, ki se zapletajo: problemi bodo vedno, vedno, in ko enega razre\u0161imo, takoj pride drug problem. Vendar pa lahko najdemo novo trdnost, ki je ravno Jezus. Ta trdnost se imenuje Jezus: On, ki je vstajenje in \u017eivljenje. Z njim se veselje nastani v srcu, upanje se ponovno rodi, bole\u010dina se preoblikuje v mir, strah v zaupanje, preizku\u0161nja v darovanje ljubezni: \u00bb\u010cetudi bremen ne bo primanjkovalo, bo vedno njegova roka, ki ponovno dvigne, njegova Beseda, ki opogumi in nam re\u010de, vsem nam, vsakomur izmed nas: ‘Pridi ven! Pridi k meni!’ Vsem nam re\u010de: ‘Ne bojte se.’\u00ab<\/p>\n Tudi nam, danes kakor takrat, Jezus re\u010de: \u00bbOdstranite kamen!\u00ab \u010ce je preteklost \u0161e tako te\u017eka, greh velik, sram mo\u010dan, nikoli ne zagradimo vhoda za Gospoda. Odstranimo pred Njim tisti kamen, ki mu onemogo\u010da vstopiti: sedaj je ugoden \u010das, da odstranimo na\u0161 greh, na\u0161o navezanost na posvetne jalovosti, ponos, ki nam zaustavlja du\u0161o, mnoga sovra\u0161tva med nami, v dru\u017einah \u2026 Sedaj je ugoden \u010das, da vse te stvari odstranimo.<\/p>\n Ko nas Jezus obi\u0161\u010de in osvobodi, prosimo za milost, da bi bili pri\u010devalci za \u017eivljenje v tem svetu, ki je \u017eejen \u017eivljenja, pri\u010devalci, ki vzbujajo in obujajo Bo\u017eje upanje v utrujenih in z \u017ealostjo obte\u017eenih srcih. Na\u0161e oznanilo je radost \u017eivega Gospoda, ki danes spet, kakor Ezekielu, pravi: \u00bbGlejte, jaz odprem va\u0161e grobove, vzdignem vas iz va\u0161ih grobov, o, moje ljudstvo\u00ab (Ezk 37,12).<\/p>\n