Pred nekaj desetletji sem, ko sem bila zaposlena v velikem rastlinjaku, sre\u010dala prijetno gospo, ki je bila 12 let moja sodelavka in v njeni dru\u017ebi mi je \u010das hitro minil. Pogosto sva delali skupaj v plasti\u010dnih rastlinjakih z aluminijastimi rebri, ki so bili za prodajalno. Ti rastlinjaki so bili najbolj vro\u010di izmed vseh dvajsetih, nizki in z nezadostnim zra\u010denjem.<\/p>\n
Vsako pomlad sva po 50 ali ve\u010d ur na teden \u2026 posadili ve\u010d kot stotine trajnic, napolnili tiso\u010de pladnjev s semeni in milijonkrat na dan pripognili svoja hrbta, ko sva rastline prestavljali z delovne mize na tla.<\/p>\n
Ker sva uporabili popust za zaposlene, sta bila najina doma\u010da vrtova velika in lepa. Potenje v rastlinjaku sva nadaljevali s potenjem v najinih vrtovih. Od pomladnih popkov, ki so kukali skozi sneg do krizantem v jeseni, sta bila najina vrtova vso sezono polna nebrzdanih barv.<\/p>\n
Radi sva imeli svoje delo. Neko\u010d sva bili mo\u010dni in krepki.<\/p>\n
Nedavno sem izvedela, da se je morala moja prijateljica pred nekaj meseci odseliti z doma. Medtem, ko sem se peljala v bolni\u0161nico, me je stiskalo v grlu, ko sem ugotovila, da ne bo izkusila velike no\u010di na svojem vrtu. Za vrtnarja je ta najve\u010dja izmed vseh nedelj neke vrste hortus divina<\/em> (bo\u017eanski vrt, op. p.)\u00a0 \u2013 ko vse stvari vstajajo od mrtvih.<\/p>\n V negovalni sobi veliki osemkrat osem metrov sem sedla blizu moje prijateljice. Imela je kemoterapijo, za katero so rekli, da zdravi njenega raka in pomaga tudi pri treh kapeh, ki jih je pre\u017eivela. Komajda je lahko hodila, zaradi delno paraliziranega grla \u2013 \u010deprav je govorila jasno \u2013 je morala imeti cev za hranjenje. \u010ceprav je bila krhka, posledic kapi nisem opazila \u2013 nobenih pove\u0161enih udov ali obraznih nepravilnosti \u2013 in njena misel je bila jasna, bila je bistra kot vedno. Ima dneve, ko je bole\u010dina tako huda, da zdravljenje povzro\u010di, da je prakti\u010dno v komi. Prijatelji\u010dine svetlo modre o\u010di so mirno gledale name z obrazom, ki je bil zaznamovan s trpljenjem. Pogledala sem jo nazaj s so\u010dutjem in brez pomilovanja. Saj sva kristjanki.<\/p>\n Kot \u017eenski dolo\u010dene starosti sva pri\u0161li do to\u010dke, ko objemava svojo umrljivost in hkrati vstajava v ve\u010dnost. Druga drugo (in najina zakonca) sva gledali, kako vstopajo v De\u017eelo Uga\u0161anja, ki jo dose\u017eemo \u0161ele po potovanju po dolgih in grenkosladkih stezah.<\/p>\n V tem postu, dalj\u0161i dnevi, ki prina\u0161ajo pomladi novo \u017eivljenje in novo rast moji prijateljici prina\u0161ajo nekaj povsem drugega kot meni. Bli\u017ee kot jaz je vedno svetlej\u0161i lu\u010di in sama hrepenim po bli\u017eini, ki jo bo ona kmalu spoznala.<\/p>\n