Moj drugi sin je umrl v osmem tednu po spo\u010detju. Sestra na ultrazvoku, ki mi je morala potrditi moje strahove, je bila dobra \u017eenska, ne\u017ena in so\u010dutna. \u017delela me je potola\u017eiti, ko je dejala: \u00bbNajbolj\u0161i na\u010din, na katerega lahko o tem razmi\u0161ljate je, da je bilo nekaj narobe in narava je za to poskrbela namesto vas.\u00ab<\/p>\n
Soseda, ki je pazila mojega prvega sina, ki ima modre o\u010di in je okrogloli\u010den, je dejala: \u00bbMorda je to dobro. Saj verjetno ne bi \u017eelela otroka, s katerim je nekaj narobe. Mlada si, \u0161e dovolj \u010dasa ima\u0161 za otroke.\u00ab<\/p>\n
Moja zdravnica je takoj, ko je videla, kako sva bila obupana, o njem takoj prenehala govoriti kot o \u00bbotroku\u00ab ali celo \u00bbzarodku\u00ab. Govorila je le \u0161e o \u00bbtkivu\u00ab. Videla sem, da je \u017eelela le to, da bi se po\u010dutila bolje, toda kar sem v resnici \u017eelela in potrebovala je bilo, da bi sli\u0161ala nekoga, ki bi mojega sina imenoval otrok namesto, da bi sku\u0161al omiliti mojo izgubo.<\/p>\n
Upo\u0161tevala sem nasvet prijateljice in na Facebook zapisala, da sva izgubila otroka in da \u017ealujeva. Odgovor je bilo prevladujo\u010de pri\u010devanje, da kultura smrti ni zmagala, da so v njeni sredi mnogi, ki razumejo veliko vrednost in edinstvenost \u017eivljenja. Ljudje so z nama \u017ealovali in molili, prepoznali izgubo, ki je besede ne morejo prekriti in povpra\u0161evali, kako sva sina poimenovala.<\/p>\n
Poimenovala sva ga Jo\u017eef Lazar, ker je starozavezni patriarh podoba Kristusa, ki mora iti v Egipt, skozi neke vrste smrt, da bi vstal. In Lazar, ker Kristus obudi Lazarja od mrtvih, toda ne preden ga ne objokujejo, kajti ne glede na vse so solze pravi odgovor na smrt. Gre za vstajenjsko ime, ki sva ga izbrala \u0161e preden sva ugotovila, da je umrl. Danes me je mo\u017e spomnil na besede svetega Pavla: \u00bb\u010ce pa Kristus ni bil obujen, je prazna va\u0161a vera in ste \u0161e v svojih grehih.\u00ab Te besede so nenadoma zame dobile nov pomen. Skrivnost vstajenja ni ve\u010d nek oddaljeni dogodek. Je vedno navzo\u010da resni\u010dnost, prepletena z na\u0161im \u017eivljenjem. Je tisto, kar daje na\u0161i veri pomen in kar dela \u017eivljenje vredno.<\/p>\n
Na\u0161a vera je \u017eiva le kolikor je \u017eiva na\u0161a vera v vstajenje. Ko sva se sre\u010dala s smrtjo najinega sina, sva bila prisiljena, da se sr\u010dava tudi z resni\u010dnostjo Vstajenja. Moji dobromisle\u010di zdravniki in skrbniki so mislili, da bo najbolj tola\u017eilno, \u010de bodo zanikali resni\u010dnost smrti ali zanikali, da je vsaka smrt razlog za solze.<\/p>\n
Moje spoznanje je druga\u010dno. Vem, da je smrt vedno razlog za jok in vem, da so tisti, ki \u017ealujejo, blagoslovljeni, kajti potola\u017eeni bodo. Vem, da smrt ni konec. Zadnjo besedo ima \u017eivljenje. To ne pomeni, da nisem jokala. Pogre\u0161am svojega sina. Morda bom imela druge otroke, a nikoli ne bom imela drugega njega, in v dno du\u0161e sem \u017ealostna, da bo trajalo tako dolgo preden ga bom sre\u010dala. Toda obenem vem, da je tam, kjer mora biti. \u010ce bi se rodil, bi ga u\u010dila, da so njegov resni\u010dni dom nebesa, molila in upala bi, da bo pri\u0161el tja kot molim in upam to tudi zase.<\/p>\n
Sedaj molim, da bo v domu, v katerega je prispel pred nami, prihranil prostor za svojo dru\u017eino.<\/p>\n
Kultura smrti se smrti boji in zato se trudi zanikati, da je smrt nerojenega otroka pravzaprav smrt, ali trdi, da smrt ni tragedija, \u010de bi bilo \u017eivljenje otroka sicer te\u017eko. \u017deli si zmanj\u0161ati bole\u010dino smrti s tem, da jo opravi\u010duje, a s tem ne daje utehe. \u017divljenje nasprotno ob smrti jo\u010de, a se je ne boji. Antiteza kulturi smrti je vera v vstajenje.<\/p>\n
Moje telo, ki je bilo pred mesecem dni dom mojega sina, je sedaj grob. Toda vsak grob bo nekega dne prazen. Kristus je prvorojeni izmed umrlih \u2013 ne edini, ki je vstal, ampak prvi. Resni\u010dnost smrti je izven konteksta vstajenja preve\u010d grozna, da bi o njej lahko govorili. Ni \u010dudno, da je edina tola\u017eba, na katero so nekateri so\u010dutni zdravniki in prijatelji pomislili, nepovezana s smrtjo in \u017ealostjo. Toda smrt, videna skozi le\u010de vstajenja daje pridu\u0161en glas miru in upanju, kar omogo\u010di, da jo je nekako mogo\u010de nositi, \u010deprav ni ni\u010d manj \u017ealostna.<\/p>\n