Cerkev \u017eivljenje svetnika vsako leto tradicionalno obhaja na obletnico smrti, na dan, ki zaznamuje prehod iz zemeljskega \u017eivljenja v nebesa. Malce druga\u010de pa se je zgodilo pri bla\u017eenem Karlu, zadnjem avstrijskem cesarju. Namesto datuma smrti je Cerkev za cesarjev god izbrala dan v njegovem \u017eivljenju, ki je bil posebnega pomena in je tudi tlakoval njegovo pot v svetni\u0161tvo: dan poroke s cesarico Cito.<\/p>\n
Bl. Karel je bil poleg cesarja in kralja (bil je tudi zadnji ogrski kralj, znan kot Karel IV.) ter voditelja, ki si je med 1. svetovno vojno neutrudno prizadeval za mir, predan dru\u017einski o\u010de in zvest soprog svoji \u017eeni Citi. Poro\u010dena sta bila enajst let, do njegove prezgodnje smrti leta 1922, v zakonu pa se jima je rodilo osem otrok.<\/p>\n
Kot vodja cesarstva v vojni je imel gotovo zelo veliko te\u017eav, toda sredi vseh teh dogodkov Karel nikoli ni pozabil, kako pomemben je tudi njegov zakon. Zakonska zveza s Cito je njunim otrokom in podanikom slu\u017eila kot zgled, ki so ga vsi z veseljem posnemali.<\/p>\n
Pa si oglejmo pet nasvetov bl. Karla in Bo\u017eje slu\u017eabnice Cite, ki nas lahko navdihnejo, poro\u010denim parom pa pomagajo \u017eiveti v skladu z zakonskimi obljubami, vse \u00bbdokler naju smrt ne lo\u010di\u00ab.<\/p>\n
1) Ne pozabimo: najpomembnej\u0161i cilj zakona je pomagati zakoncu, da pride v nebesa.<\/em><\/p>\n Dan pred kraljevo poroko je Karel rekel Citi: \u00bbZdaj pa drug drugemu pomagajva, da prideva v nebesa.\u00ab Zlahka pozabimo, da je zakonska zveza predvsem zakrament. To pomeni, da Bog poro\u010denim parom namenja posebne milosti, da bi izpolnili svoje \u017eivljenjsko poslanstvo, usmerjeno v kon\u010dni cilj, nebesa. Bog si \u017eeli na\u0161e sre\u010de in to sre\u010do lahko dose\u017eemo, \u010de prepoznamo svojo vlogo ter zakoncu pomagamo, da \u017eivi sveto \u017eivljenje. To vsekakor ni preprosto, toda z Bogom je vse mogo\u010de.<\/p>\n 2) Zaupajmo svoj zakon Bogu in prebla\u017eeni Devici Mariji.<\/em><\/p>\n Karel in Cita sta vedela, da potrebujeta vso razpolo\u017eljivo pomo\u010d, \u010de \u017eelita \u00bbdrug drugemu pomagati, da prideta v nebesa\u00ab. Poleg tradicionalnega katoli\u0161kega poro\u010dnega obreda si je par omislil \u0161e poseben zapis, vgraviran na notranjo stran prstanov: \u00bbSub tuum praesidium confugimus, sancta Dei Genitrix\u00ab (\u00bbPod Tvoje varstvo pribe\u017eiva, o sveta Bo\u017eja porodnica\u00ab) \u2013 vrstico iz starodavne molitve, ki je izra\u017eala njuno \u017eeljo, da svoj zakon zaupata budnemu varstvu prebla\u017eene Device Marije.<\/p>\n Preden sta od\u0161la na poro\u010dno potovanje, sta poromala v Marijino Celje (Mariazell), posve\u010deno Veliki Materi Avstrije. Zakon je pogosto lahko zelo te\u017eaven, zato pari ne bi smeli imeti strahu, da v takem primeru Boga in Njegovo Mater prosimo za pomo\u010d.<\/p>\n 3) Po poroki nisem ve\u010d \u00bbjaz\u00ab, ampak \u00bbmidva\u00ab.<\/em><\/p>\n V zakonu se pogosto pojavi sku\u0161njava, da \u017eivimo lo\u010deno \u017eivljenje, mo\u017e opravlja \u00bbsvoje delo\u00ab, \u017eena pa \u00bbsvojega\u00ab. Odlo\u010ditve se sprejemajo lo\u010deno, zakonca se ne \u00bbme\u0161ata\u00ab v zadeve drug drugega. Karel in Cita pa sta se, ravno nasprotno, vedno videla kot par. Cita se je zelo zanimala za mo\u017eevo slu\u017ebo in ni imela pomislekov pred izra\u017eanjem svojega mnenja. S Karlom se je pogosto odpravila na politi\u010dna potovanja, poleg tega pa je tudi dejavno sodelovala pri dru\u017ebenih zadevah cesarstva.<\/p>\n Poleg tega, da sta sodelovala kot kraljevi par, sta Karel in Cita svoje otroke dejavno pou\u010devala o verskih resnicah. Otroke u\u010diti moliti ni bilo le Citino delo, tudi Karel je svojim otrokom vcepil ljubezen do Boga in jih sam u\u010dil moliti. Zelo resno sta vzela svetopisemski zgled in sta \u00bbpostala eno telo\u00ab v vseh pogledih.<\/p>\n 4) Nenehno v\u017eigajmo plamen ljubezni.<\/em><\/p>\n Kot cesar med prvo svetovno vojno je bil Karel primoran veliko potovati in sprejemati klju\u010dne voja\u0161ke odlo\u010ditve. To ga je zelo bolelo, ker je bil veliko \u010dasa lo\u010den od svoje \u017eene in dru\u017eine, zato je v svojem voja\u0161kem \u0161tabu uredil telefonsko zvezo s cesarsko pala\u010do, da je lahko ve\u010dkrat na dan govoril s Cito. Pala\u010do je klical, da je spregovoril besedo ali dve s svojo \u017eeno in povpra\u0161al po svojih otrocih. Zavedal se je, da sta kljub \u0161tevilnim obveznostim njegov zakon in dru\u017eina na prvem mestu. Vedel je, da bo zakon propadel, \u010de ga z \u017eeno ne bosta negovala z ohranjanjem plamena ljubezni.<\/p>\n 5) Ljubimo drug drugega z ve\u010dno ljubeznijo, ki prestane vse preizku\u0161nje.<\/em><\/p>\n Mladoporo\u010denci so pogosto presene\u010deni, kako hitro za\u010detno navdu\u0161enje nad ljubeznijo usahne in ugotovijo, da do svojega zakonca ne ob\u010dutijo ve\u010d enake ljubezni kot na za\u010detku. To pomanjkanje ob\u010dutka \u00bbprave ljubezni\u00ab lahko parom vzame pogum, \u0161e posebej, \u010de sta ravno sredi preizku\u0161nje. Karel in Cita pa se nista nehala ljubiti niti takrat, ko so se pojavile te\u017eave. Potem ko sta do\u017eivela poni\u017eanje ob izgonu iz lastne domovine, sta se \u0161e tesneje oklenila drug drugega. Kmalu zatem sta se soo\u010dila s \u0161e ve\u010djo preizku\u0161njo svoje ljubezni, ko je Karel zbolel za hudo plju\u010dnico in se hitro zna\u0161el na smrtni postelji.<\/p>\n Karlove zadnje besede \u017eeni so bile: \u00bbNeskon\u010dno te ljubim.\u00ab Cita je naslednjih 67 let nosila \u010drnino, v znamenje svojega \u017ealovanja. Nikoli ni prenehala ljubiti svojega mo\u017ea, vse do smrti, ko sta se znova zdru\u017eila v nebesih. Njuna ljubezen ni bila le \u00bbob\u010dutek\u00ab, ampak izbira, da sta drug drugega ljubila, \u00bbdokler naju smrt ne lo\u010di\u00ab in \u0161e dlje.<\/p>\n