Cecilija, vem, kaj lahko pri\u010dakuje\u0161 od svojega zakona.<\/p>\n
Veliko veselje, ki mu hitro sledi velika \u017ealost \u2013 evforija in bes, globoko udobje in razdra\u017eenost, ki si jo zapomni\u0161. Pripeljali te bodo do tvojih meja in obupno si bo\u0161 \u017eelela to kon\u010dati. Njegov de\u0161ki \u0161arm bo postal neodgovorna nezrelost. Tvoj tihi \u0161arm bo postal skrivnostnost, ki pelje v norost. Izviri tvoje ljubezni bodo postali plitvi bazeni. Pri\u0161li bodo argumenti in za vse \u2013 veselje, mir, sre\u010do, prihodnost \u2013 se bo vsak \u010das zdelo kot da so na kocki.<\/p>\n
Toda, \u010de vztraja\u0161 \u2013 in molim k Bogu, da bi bilo tako (ali druga\u010de, vsak dan molim za vaju, da bi vztrajala) \u2013 \u010de bosta vztrajala \u2013 bosta na\u0161la nekaj \u010dudovitega, kar sledi prvi fazi zakona. Razdra\u017eenost bo ostala, a bo postala zvok iz ozadja. V ospredju pa bo prevladovalo veselje \u2013 veselje, ki je mogo\u010de le tistim, ki so svoje \u017eivljenje posvetili nekomu drugemu in se z vsem bitjem borili proti svoji sebi\u010dnosti. Boji bodo \u0161e vedno pri\u0161li, a na kocki bo veliko manj. Ne bo prevladala jeza, ampak mir in hvale\u017enost\u2026<\/p>\n
Sedaj sta zaljubljena \u2013 res zaljubljena. O tem ne dvomim. In ne dvomim, da bo vajina ljubezen kdaj manj\u0161a, kot tudi ni ljubezen, v katero sem vstopil sam. Doslej \u0161e ni postala taka. Vajina ljubezen \u0161e ni ve\u010dja od moje ljubezni do tvoje mame. Ne \u0161e.<\/p>\n
Sedaj se ljubita dovolj, da sta se svojemu \u017eivljenju odpovedala zaradi sanj o tem, kar naj bi to postalo. Kasneje bosta svojo ljubezen morala razdajati mnogo \u0161ibkej\u0161i resni\u010dnosti tega, kar vama bo \u017eivljenje dejansko prineslo.<\/p>\n
Danes vidita to, kar je v vama najbolj\u0161ega in hitro spregledata slabo. Kasneje bo to, kar je v drugem naslab\u0161ega, zaznamovalo \u0161tevilne ure in dneve vajinega \u017eivljenja, morda mesece in leta in se bosta ljubila kljub temu in skupaj naredila, kar je za drugega najbolje, v veliko ve\u010dji meri kot sedaj. Vajino razo\u010daranje nad drugim bo postalo vedno bolj odpu\u0161\u010dajo\u010de. Vajino veselje nad drugim bo postalo veliko bolj realisti\u010dno \u2013 ne\u017enej\u0161e in globlje.<\/p>\n
Danes vama je Bog dal ble\u0161\u010de\u010de videnje tega, \u010desa je vajin zakonec vreden, in svoje \u017eivljenje sta podarila temu videnju. Kasneje bo to ble\u0161\u010davost odvzel in vaju prosil, da mu vseeno darujeta svoji \u017eivljenji.<\/p>\n
In \u010de bosta to storila, bosta veliko sre\u010dnej\u0161a, kot si zdaj sploh lahko predstavljata.<\/p>\n
\u00bbZdi se te\u017eko, celo nemogo\u010de, da bi se za vse \u017eivljenje zavezali nekemu drugemu \u010dlove\u0161kemu bitju\u00ab, pravi katekizem. Toda \u00bbKristus biva v njima, jima daje mo\u010d, da nosita svoje kri\u017ee in mu tako sledita, da potem ko sta padla, znova vstaneta, da drug drugemu odpu\u0161\u010data, da nosita bremena drug drugega, da se drug drugemu podrejata iz spo\u0161tovanja do Kristusa\u00ab in da drug drugega ljubita z nadnaravno, ne\u017eno in rodovitno ljubeznijo.\u00ab<\/p>\n
Zakon je kot plezanje na nemogo\u010de strmo goro, napor, pomeni utruditi se, biti vsega sit in ugotoviti, da je pot pred tabo dolga dvakrat toliko.<\/p>\n
To je ogromna ovira, razen \u010de naredita eno stvar: Odvrnita pogled od gore. Zavzemita edinstveno izhodi\u0161\u010dno to\u010dko, ki vama je bila dana. Spodaj v dolini bosta videla \u017eivljenja tistih, ki so vaju oblikovali in tistih, ki sta jih oblikovala vidva. Pred seboj bosta videla lepoto, ki vaju kli\u010de naprej.<\/p>\n
Nato bo vzpon na goro samo \u0161e osvajanje vedno ve\u010djih vrhov.<\/p>\n