\u00bbCerkev, ki ni blizu, ni Cerkev. Bli\u017eina pomeni dotikati se, v bli\u017enjem se dotakniti Kristusovega mesa.\u00ab <\/em><\/p>\n \u0160panski \u010dasopis El Pais je pretekli teden objavil intervju s pape\u017eem Fran\u010di\u0161kom. Z njim se je pogovarjal novinar Pablo Ordaz in odprl vrsto vpra\u0161anj: o klerikalizmu, svetnikih, migraciji, Trumpu, populizmu v Evropi, vlogi \u017eenske v Cerkvi.<\/p>\n Bojim se Cerkve, ki je dale\u010d od ljudi<\/em><\/p>\n Pri prvem vpra\u0161anju Fran\u010di\u0161ek pove, da se ni spremenil, odkar je postal pape\u017e. \u00bbSpremeniti se pri 76 letih je kakor da bi se zamaskiral,\u00ab zatrdi. Seveda ne more po\u010deti vsega, kar bi hotel, a v njem je ostala tista \u00bbdu\u0161a callejera\u00ab, du\u0161a \u00bbduhovnika ulice\u00ab, ki \u017eeli biti med ljudmi. \u010cesar se boji za Cerkev, je ravno \u00bboddaljenost od ljudi\u00ab, klerikalizem, ki je najslab\u0161e zlo, ki ga Cerkev lahko ima danes: anestezirani pastir, ki se varuje pred konkretno realnostjo sveta in postane funkcionar. \u00bbCerkev, ki ni blizu, ni Cerkev. Je sicer dobra nevladna organizacija ali dobra in pobo\u017ena ustanova, ki se posve\u010da dobrodelnosti, pride skupaj na \u010daj in opravi dobro delo \u2026\u00ab A to, kar Cerkvi daje identiteto, je bli\u017eina: \u00bbBli\u017eina pomeni dotikati se, v bli\u017enjem se dotakniti Kristusovega mesa.\u00ab Kakor pravi 25. poglavje Matejevega evangelija: \u00bbLa\u010den sem bil in ste mi dali jesti \u2026\u00ab<\/p>\n Revolucija svetnikov<\/em><\/p>\n Sveti o\u010de je kriti\u010den do trditev, ki posplo\u0161eno govorijo o pokvarjenosti rimske kurije. Izpostavi, da obstajajo pokvarjeni ljudje, a tu so tudi mnogi svetniki, osebe, ki vse svoje \u017eivljenje posvetijo anonimnemu slu\u017eenju ljudem. \u00bbPravi protagonisti zgodovine Cerkve so svetniki, tisti, ki so svoje \u017eivljenje darovali, da bi evangelij bil konkreten. Ti so tisti, ki so nas re\u0161ili: svetniki.\u00ab To je prava revolucija, revolucija svetnikov, pravi pape\u017e in nadaljuje, da so svetniki tudi o\u010detje, matere in stari star\u0161i, ki vsak dan delajo z dostojanstvom in s svojim \u017eivljenjem nosijo naprej Cerkev. Pravi, da je to \u00bbsrednji razred svetosti\u00ab in \u00bbsvetost teh ljudi je ogromna\u00ab.<\/p>\n Ne delam nobene revolucije<\/em><\/p>\n Na vpra\u0161anje o t.i. tradicionalistih v Cerkvi, ki vidijo v vsaki spremembi izdajo doktrine, pape\u017e Fran\u010di\u0161ek odgovarja, da ne dela nobene revolucije, ampak samo posku\u0161a \u00bbpeljati naprej evangelij\u00ab: \u00bbNovost evangelija povzro\u010da osuplost, ker je v svojem bistvu pohuj\u0161ljiv.\u00ab Doda, da se ne \u010duti nerazumljenega, ampak da ga spremljajo razli\u010dni tipi ljudi, mladi, stari \u2026 \u00bb\u010ce se kdo ne strinja, je prav da se pogovarja, da ne vr\u017ee kamna in potem skrije roko. To ni \u010dlove\u0161ko, je hudodelsko. Vsi imajo pravico razpravljati. Razprava zelo pobrati, ne pa obrekovanje.\u00ab<\/p>\n Teologija osvoboditve<\/em><\/p>\n O teologiji osvoboditve pove, da je bila v Latinski Ameriki pozitivna stvar. Vatikan je obsodil tisti del, ki je izbral marksisti\u010dno razumevanje stvarnosti. Spomni, da je kardinal Ratzinger kot prefekt Kongregacije za nauk vere napisal dve navodili, eno o marksisti\u010dni miselnosti, drugo pa o pozitivnih vidikih. \u00bbTeologija osvoboditve ima pozitivne vidike in deviacije.\u00ab<\/p>\n Ekonomija, ki ubija<\/em><\/p>\n Sveti o\u010de izpostavi, da \u017eivimo v \u00bbtretji svetovni vojni po ko\u0161\u010dkih\u00ab. Zadnje \u010dase je govor tudi o mo\u017enosti jedrske vojne, kakor da bi \u0161lo za neko igro s kartami. Kar ga skrbi, so ekonomske neenakosti, to, da ima mala skupina ljudi v rokah osemdeset odstotkov bogastva. To pomeni, da je v sredi\u0161\u010du ekonomskega sistema denar in ne \u010dlovek. Nahajamo se sredi \u00bbekonomije, ki ubija in ki ustvarja kulturo odmetavanja\u00ab.<\/p>\n O Trumpu: Bomo videli, kaj bo<\/em><\/p>\n O ameri\u0161kem predsedniku Trumpu pape\u017e pravi, da \u00bbbomo videli, kaj se bo zgodilo\u00ab. Ne \u017eeli ni\u010desar napovedovati in ne v naprej soditi. Videli bomo, kaj bo naredil, in potem se bo konkretno ovrednotilo. \u00bbKr\u0161\u010danstvo je konkretno ali pa ni kr\u0161\u010danstvo.\u00ab<\/p>\n Kriza in strah pred izgubo identitete<\/em><\/p>\n Z zaskrbljenostjo spregovori o populizmu, predvsem evropskem. Navede primer nacizma v Nem\u010diji. Uni\u010dena dr\u017eava, ki je iskala svojo identiteto in voditelja, ki bi ji jo povrnil. In ga najde v Hitlerju, izvoljenem s strani ljudstva, ki ga je potem sam uni\u010dil. Po pape\u017eevih besedah je to velika nevarnost, saj razlo\u010devanje ne funkcionira. I\u0161\u010de se re\u0161itelj, da bi nam povrnil identiteto. Zavarujemo se z zidovi in bode\u010dimi \u017eicami pred drugimi narodi, ki bi nas lahko oropali identitete. Zato pape\u017e vedno ponavlja, da se je treba pogovarjati.<\/p>\n Migranti: Re\u0161iti, sprejeti, integrirati<\/em><\/p>\n Intervju ne zaobide vpra\u0161anja o beguncih. \u00bbTo, da je Sredozemlje pokopali\u0161\u010de, bi nam moralo dati misliti,\u00ab pravi pape\u017e Fran\u010di\u0161ek. Izrazi spo\u0161tovanje Italiji, ki ljub mnogim problemom zaradi potresa \u0161e naprej sprejema migrante. To so mo\u0161ki, \u017eenske in otroci, ki be\u017eijo pred lakoto in vojno. Najprej jih je treba re\u0161iti, zatem pa sprejeti in jih integrirati. Vsaka dr\u017eava ima pravico imeti kontrolo nad svojimi dr\u017eavnimi mejami, a nobena dr\u017eava nima pravice prepre\u010diti svojim dr\u017eavljanom, da bi se pogovarjali s sosedi. Pape\u017e pri tem spomni na pogosto tiho prizadevanje Cerkve pri sprejemanju imigrantov.<\/p>\n Graditi mostove<\/em><\/p>\n Vatikanska diplomacija gradi mostove in ne zidov. Je pripro\u0161njica in ne posrednica v smislu, da miru in pravi\u010dnosti ne pospe\u0161uje zaradi svojih interesov, temve\u010d v korist vseh narodov.<\/p>\n Vloga \u017eenske v Cerkvi<\/em><\/p>\n Spomni tudi na dramo su\u017eenjstva \u017eensk, ki so spolno izkori\u0161\u010dane. Zatem pa spregovori o vlogi \u017eenske, ki jo je v Cerkvi treba ovrednotiti. \u00bbCerkev,\u00ab izpostavi, \u00bbje \u017eenskega spola. Ne gre za neko ‘funkcionalno ma\u0161\u010devanje’, ki bi lahko ustvarilo ‘maskulinizacijo v krilu’. Gre za to, da se naredi veliko ve\u010d, da bo \u017eenska lahko dala Cerkvi izvirnost svojega bistva in svojega razmi\u0161ljanja.\u00ab<\/p>\n