{"id":9187,"date":"2017-01-18T13:59:12","date_gmt":"2017-01-18T12:59:12","guid":{"rendered":"http:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/?p=9187"},"modified":"2017-03-13T13:41:41","modified_gmt":"2017-03-13T12:41:41","slug":"9187-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/9187-2\/","title":{"rendered":"Amoris laetitia: L’Osservatore Romano objavil smernice \u0161kofov z Malte"},"content":{"rendered":"

Andrea Tornielli, Amoris laetitia: L’Osservatore Romano obljavil smernice \u0161kofov z Malte (Vir: Vatican Insider)<\/strong><\/p>\n

Vatikanski \u010dasopis je objavil smernice malte\u0161kih \u0161kofov Scicluna in Grecha glede pape\u017eeve posinodalne spodbude. Smernice odpirajo mo\u017enost, da lo\u010deni in ponovno poro\u010deni zakonci prejemajo zakramente.<\/p>\n

\u00bbKot so magi po sre\u010danju z Jezusom izbrali drugo pot domov, so ti ljudje \u2013 v\u010dasih po naporni in te\u017eki poti \u2013 sposobni sre\u010dati Kristusa, ki jim ponuja prihodnost, celo takrat, kadar je zanje nemogo\u010de, da bi hodili po isti poti kot prej.\u00ab Te besede so zapisane v za\u010detnih odstavkih dokumenta, ki je iz\u0161el 14. januarja, in nosi podpisa \u0161kofov Charlesa Scicluna (nad\u0161kofa Malte, nekdanjega zastopnika javnega dobrega pri Kongregaciji za nauk vere) in Maria Grecha (\u0161kofa Goza). Besedilo predstvalja vrsto konkretnih pastoralnih navodil za duhovnike, kako uporabljati posinodalno apostolsko spodbudo Amoris laetitia, \u0161e posebno glede 8. poglavja o ranjenih dru\u017einah, spremljanju in razlo\u010devanju situacij od primera do primera. Pomenljivo je, da je besedilo, ki sta ga pripravila \u0161kofa, objavil L’Osservatore Romano.<\/p>\n

\u0160kofa najprej in predvsem spominjata, da \u00bbje na\u0161e pastoralno slu\u017eenje ljudem, ki \u017eivijo v zapletenih dru\u017einskih situacijah, isto kot je slu\u017eenje Cerkve, ki je Mati in U\u010diteljica. Kot duhovniki imamo dol\u017enost, da razsvetljujemo vest z oznanjevanjem Kristusa in polnega ideala evangelija. Obenem imamo, slede\u010d stopinjam samega Kristusa, dol\u017enost, da izvajamo umetnost spremljanja in postanemo vir zaupanja, upanja in vklju\u010devanja tistih, ki si \u017eelijo videti Kristusa (gl. Jn 12,21), \u0161e posebno tistih oseb, ki so najbolj ranljive.\u00ab<\/p>\n

\u00bbKo sre\u010damo ali spoznamo osebe, ki se znajdejo v t. i. \u00bbiregularnih\u00ab situacijah\u00ab, pravi dokument, \u00bbse moramo zavezati, da bomo z njimi vstopili v pogovor in jih spoznali v duhu pristne dobrohotnosti. \u010ce posledi\u010dno poka\u017eejo resni\u010dno zanimanje za sodelovanje v resnem procesu osebnega razlo\u010devanja o svoji situaciji, moramo biti pripravljeni, da jih na tej poti spremljamo z resni\u010dnim spo\u0161tovanjem. Morajo \u00bbse \u010dutiti del Cerkve. Niso izob\u010deni\u00ab in ne smemo jih tako obravnavati, saj ostajajo del cerkvenega ob\u010destva. \u00bbV teku tega procesa, na\u0161a vloga ni preprosto zagotoviti jim prejem zakramentov ali ponuditi \u00bblahke recepte\u00ab ali nadomestiti njihovo vest. Na\u0161a vloga je, da jim potrpe\u017eljivo pomagamo, da oblikujejo in razsvetljujejo svojo vest, da bodo sposobni sprejeti po\u0161teno odlo\u010ditev pred Bogom in delati za najve\u010dje mo\u017eno dobro.\u00ab<\/p>\n

Zatem, ko spodbujata k pastoralni skrbi za pare, ki bivajo skupaj ali so se poro\u010dili zgolj civilno, in niso izkusili poloma zakona, Scicluna in Grech v dokumentu obravnavata ljudi, ki so vstopili v novo zvezo, ki so se lo\u010dili in ponovno poro\u010dili. Ponovno poudarjata potrebo po tem, da se preveri veljavnost zakona in predlagata pro\u0161njo za prepoznanje ni\u010dnosti zakona. \u00bbPreko tega razlo\u010devanja\u00ab, pravi dokument, \u00bb bo mo\u017eno ustrezno razlo\u010devanje med eno in drugo situacijo.\u00ab Besedilo se nato ozre na dolg odlomek iz Amoria laetitia: \u00bbEna stvar je druga zveza, ki se je s \u010dasom utrdila z novimi otroki, preizku\u0161eno zvestobo, velikodu\u0161no naklonjenostjo, kr\u0161\u010dansko zavzetostjo, ob zavedanju, da je to stanje nepravilno, in hkrati z zavestjo, kako te\u017eko bi bilo vrniti se nazaj, ne da bi \u010dlovek v vesti \u010dutil, da si tako nakoplje novo krivdo. Cerkev priznava primere, v katerih \u00bbmo\u017e in \u017eena iz resnih razlogov \u2013 na primer zaradi vzgoje otrok \u2013 ne moreta izpolniti dol\u017enosti lo\u010ditve\u00ab.\u00a0 Na drugi strani imamo\u00a0 primere tistih, ki so si zelo prizadevali, da bi re\u0161ili prvi zakon in so zaradi tega trpeli, ker so bili krivi\u010dno zapu\u0161\u010deni, ali tistih, ki \u00bbso sklenili novo zvezo zaradi vzgoje otrok in so v\u010dasih subjektivno v vesti prepri\u010dani, da prej\u0161nji zakon, ki je razdrt in se ga ne da ve\u010d ozdraviti, nikakor ni bil veljaven\u00ab.\u00a0 Nekaj drugega pa je nova zveza, ki jo je kdo sklenil kmalu po lo\u010ditvi, z vsemi posledicami trpljenja in zmede, ki prizadenejo otroke in celotne dru\u017eine, ali primer \u010dloveka, ki je vedno znova odpovedal pri svojih dru\u017einskih obveznostih. Mora nam biti jasno, da to ni ideal, kakr\u0161nega pred nas postavlja evangelij glede zakona in dru\u017eine. (AL 298)<\/p>\n

Sledi predlog, da je ljudi potrebno voditi skozi izpra\u0161evanje vesti, trenutke razmisleka in kesanja, v katerih bi se morali vpra\u0161ati, kak\u0161en je bil njihov odnos do otrok, ali so se z zakoncem sku\u0161ali spraviti ter kak\u0161na je situacija zapu\u0161\u010denega partnerja. V tem procesu razlo\u010devanja je treba tehtati moralno odgovornost v dolo\u010deni situaciji, s potrebnim premislekom o pogojenostih in olaj\u0161evalnih okoli\u0161\u010dinah. Pape\u017e pravi: \u00bbZato ni ve\u010d mogo\u010de trditi, da se vsi, ki \u017eivijo v kakr\u0161nem koli \u00bbnepravilnem primeru\u00ab, nahajajo v stanju smrtnega greha in so izgubili posve\u010dujo\u010do milost.\u00ab (AL 301)<\/p>\n

Dokument nato pravi: \u00bbzaradi pogojenosti ali olaj\u0161evalnih dejavnikov je mogo\u010de, da lahko kdo sredi objektivnega polo\u017eaja greha \u2013 ki ni subjektivno pri\u0161teven ali vsaj ne v polnosti \u2013 \u017eivi v Bo\u017eji milosti, da lahko ljubi, da lahko tudi raste v \u017eivljenju milosti in ljubezni, \u010de mu pri tem\u00a0 Cerkev pomaga.\u00ab (AL 305) To razlo\u010devanje je zelo pomembno, saj so, kot pravi pape\u017e, v nekaterih primerih lahko v pomo\u010d zakramenti. \u00bbV prepri\u010danju, da je vse belo ali \u010drno, v\u010dasih zagradimo pot milosti in rasti ter vzamemo pogum in oviramo ljudi na poti k posve\u010devanju, ki poveli\u010duje Boga.\u00ab (AL 305) To izkazuje potrebo po natan\u010dnej\u0161ih navodilih v zakonu postopnosti, da bi razlo\u010devali prisotnost milosti in delovanje Boga v vseh situacijah in ljudem pomagali, da se Bogu pribli\u017eajo, celo \u010de niso \u00bbv stanju, da bi razumeli, upo\u0161tevali ali v polnosti izpolnjevali objektivne pravne zahteve\u00ab.<\/p>\n

\u00bbV teku tega procesa razlo\u010devanja\u00ab, pravita \u0161kofa Malte, \u00bb bi morali preveriti tudi mo\u017enost zakonske vzdr\u017enosti. Kljub dejstvu, da ta ideal vsekakor ni lahek, obstajajo \u0161tevilni pari, ki s pomo\u010djo milosti, prakticirajo to krepost ne da bi ogro\u017eali druge vidike skupnega \u017eivljenja. Po drugi strani obstajajo zapletene situacije, v katerih izbira \u017eiveti \u00bbkot brat in sestra\u00ab postane \u010dlove\u0161ko nemogo\u010da in povzro\u010di ve\u010djo \u0161kodo.\u00ab \u010ce, kot sad procesa razlo\u010devanja, pri katerem se predpostavlja \u00bbponi\u017enost, diskretnost in ljubezen do Cerkve in njenega nauka v iskrenem iskanju Bo\u017eje volje in \u017eelje popolneje odgovoriti nanjo, razvezana ali lo\u010dena oseba, ki \u017eivi v novem odnosu, s pou\u010deno in razsvetljeno vestjo, spozna in veruje, da je v miru z Bogom, ne sme biti izklju\u010dena od udele\u017ebe pri zakramentih sprave in evharistije.\u00ab<\/p>\n

Obenem dokument opozarja pred mehani\u010dnim pristopom in ponovno poudarja, kar je re\u010deno v Amoris laetitia: \u00bbSamo po sebi se razume, da tak \u010dlovek, ki razkazuje objektiven greh, kot da bi bil del kr\u0161\u010danske biti, ali ki ho\u010de uveljaviti kaj, kar se razlikuje od nauka Cerkve, ne more pri\u010dakovati, da bo katehet ali da bo pridigal; v tem smislu obstaja nekaj, kar ga lo\u010duje od skupnosti (prim. Mt 18,17)\u00ab. (AL 297) Na\u0161a dol\u017enost je, da ponovno \u00bboznanjamo evangelij in njegov klic k spreobrnjenju\u00ab. Vendar mora biti tudi za takega \u010dloveka \u00bbkak\u0161en na\u010din, po katerem je lahko udele\u017een v \u017eivljenju ob\u010destva, bodisi na socialnem podro\u010dju, pri molitvenih sre\u010danjih ali na na\u010din, ki izvira iz njegove osebne pobude,\u00ab ki ga presojamo tudi mi. (prim AL 297.<\/p>\n

V zaklju\u010dku dokumenta \u0161kofa pravita: \u00bbSkupaj s pape\u017eem razumeva tiste, ki bi raje stro\u017ejo pastoralo, toda skupaj z njim verjameva, da si Jezus \u017eeli Cerkve, ki je pozorna na dobroto, ki jo Sveti Duh seje sredi \u010dlove\u0161ke \u0161ibkosti; Matere, ki se medtem, ko jasno izra\u017ea svoj nauk, nikoli \u00bbne odpove (\u2026) mo\u017enemu dobremu, \u010deprav tvega, da se uma\u017ee s cestnim blatom (AL 308)<\/p>\n

Ve\u010d na: http:\/\/www.lastampa.it\/2017\/01\/14\/vaticaninsider\/eng\/the-vatican\/amoris-laetitia-losservatore-romano-publishes-guidelines-offered-by-maltese-bishops-NKDB1a4zGGAeM2m6o7AztK\/pagina.html<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Jezus si \u017eeli Cerkve, ki je pozorna na dobroto, ki jo Sveti Duh seje sredi \u010dlove\u0161ke \u0161ibkosti.<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":9188,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[19,17,33],"tags":[],"yoast_head":"\nAmoris laetitia: L'Osservatore Romano objavil smernice \u0161kofov z Malte | Urad za laike<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Jezus si \u017eeli Cerkve, ki je pozorna na dobroto, ki jo Sveti Duh seje sredi \u010dlove\u0161ke \u0161ibkosti.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/9187-2\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Amoris laetitia: L'Osservatore Romano objavil smernice \u0161kofov z Malte | Urad za laike\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Jezus si \u017eeli Cerkve, ki je pozorna na dobroto, ki jo Sveti Duh seje sredi \u010dlove\u0161ke \u0161ibkosti.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/9187-2\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Urad za laike\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/%c5%a0kofijski-urad-za-laike-1850071891887152\/\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2017-01-18T12:59:12+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2017-03-13T12:41:41+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-content\/uploads\/amoris-laetitia-1.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"600\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"400\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\">\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"7 minut\">\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/#website\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/\",\"name\":\"Urad za laike\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/?s={search_term_string}\",\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/9187-2\/#primaryimage\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-content\/uploads\/amoris-laetitia-1.jpg\",\"width\":600,\"height\":400},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/9187-2\/#webpage\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/9187-2\/\",\"name\":\"Amoris laetitia: L'Osservatore Romano objavil smernice \\u0161kofov z Malte | Urad za laike\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/9187-2\/#primaryimage\"},\"datePublished\":\"2017-01-18T12:59:12+00:00\",\"dateModified\":\"2017-03-13T12:41:41+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/#\/schema\/person\/c7153b0e875169131ade90119c94c5d4\"},\"description\":\"Jezus si \\u017eeli Cerkve, ki je pozorna na dobroto, ki jo Sveti Duh seje sredi \\u010dlove\\u0161ke \\u0161ibkosti.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/9187-2\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/9187-2\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/9187-2\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"item\":{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/\",\"name\":\"Domov\"}},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"item\":{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/kategorija\/gradiva\/\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/kategorija\/gradiva\/\",\"name\":\"Gradiva\"}},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":3,\"item\":{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/kategorija\/gradiva\/radost-ljubezni\/\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/kategorija\/gradiva\/radost-ljubezni\/\",\"name\":\"Radost ljubezni\"}},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":4,\"item\":{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/9187-2\/\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/9187-2\/\",\"name\":\"Amoris laetitia: L’Osservatore Romano objavil smernice \\u0161kofov z Malte\"}}]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/#\/schema\/person\/c7153b0e875169131ade90119c94c5d4\",\"name\":\"laiki\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9187"}],"collection":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9187"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9187\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9188"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9187"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9187"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9187"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}