Ganljiv obisk Auschwitza in beguncev na otoku Lezbos, objava apostolske spodbude Amoris laetitia, zgodovinsko sre\u010danje s patriarhom Kirilom in udele\u017eba na slovesnosti ob 500-letnici reformacije v Lundu. To je nekaj izstopajo\u010dih trenutkov \u017eivljenja pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka v letu 2016, ki ga je \u0161e posebej zaznamoval jubilej usmiljenja.<\/p>\n
<\/p>\n
Usmiljenje nakazuje notranjo reformo Cerkve<\/em><\/p>\n Direktor jezuitske revije La Civilt\u00e0 Cattolica, p. Antonio Spadaro, je tik pred koncem preteklega leta dejal: \u00bbMenim, da sta dve veliki posebnosti Fran\u010di\u0161kovega pontifikata razlo\u010devanje in usmiljenje.\u00ab Pri tem usmiljenje dejansko nakazuje globoko, notranjo reformo Cerkve, oziroma misijonarsko reformo, misijonarski preobrat, ki ga pape\u017e Fran\u010di\u0161ek posku\u0161a vpeljati znotraj Cerkve vse od za\u010detka svojega pontifikata. Usmiljenje v svojem bistvu pomeni vedeti, da nas nikdar ni\u010d ne more lo\u010diti od ljubezni Gospoda, ki nam je zmeraj blizu, nas pri\u010dakuje in nas vedno \u010daka. Pomeni torej pokazati Bo\u017eje obli\u010dje dana\u0161nji generaciji, ki ga morda do\u017eivlja kot nekoliko oddaljenega, oziroma pokritega z odejo prahu. Usmiljenje pomeni, da so vrata Bo\u017ejega srca in Cerkve vedno odprta.<\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n Ti\u0161ina, ki je polna bli\u017eine<\/em><\/p>\n Pape\u017e je med obiski na Lezbosu, v Auschwitzu ali na obmo\u010dju v osrednji Italiji, ki ga je prizadel potres, izbral pot ti\u0161ine in poslu\u0161anja. Fran\u010di\u0161ek no\u010de razlagati bole\u010dine, meni p. Spadaro. Iz njegovega na\u010dina delovanja je mogo\u010de razumeti, da Boga zaradi bole\u010dine v svetu ne \u017eeli upravi\u010devati, kakor to dela teodiceja: \u00bbKve\u010djemu \u017eeli pokazati, kako je Bog trpe\u010demu \u010dlove\u0161tvu vedno blizu.\u00ab Ostati v ti\u0161ini torej pomeni ne dajati lahkih odgovorov, ki so oddaljeni od trpljenja; ti\u0161ina pomeni biti poleg in podati roko s tako reko\u010d \u00bbterapevtsko\u00ab gesto. To gesto pape\u017e ve\u010dkrat ponovi. P. Spadaro spominja na njegovo molitev pred zidom v Betlehemu ali v Auschwitzu: \u00bbPape\u017e torej ljubkuje rane, saj je to na\u010din, kako jih ozdraviti. In navsezadnje je tudi Kristusov kri\u017e to\u010dno to: prevzeti nase tisto bole\u010dino in trpljenje, ki ju \u017eivi \u010dlove\u0161tvo. Zatorej ne gre za prazno ti\u0161ino: je ti\u0161ina, ki je polna bli\u017eine.\u00ab<\/p>\n <\/p>\n Konflikt je del \u017eivljenja<\/em><\/p>\n V letu 2016 je bil objavljen dokument Amoris laetitia, ki je vzbudil veliko zanimanja, pa tudi kritike. Sedanji pontifikat v sebi nosi to razse\u017enost napetosti. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek je ve\u010dkrat dejal, da je konflikt del \u017eivljenja in je vsekakor pomemben v cerkvenih procesih. Sveti o\u010de je bolj zaskrbljen, kadar se ni\u010d ne premika, kadar ni napetosti in nasprotovanj. \u010ce je proces resni\u010den, povzro\u010di dejansko napetost. Dokument Amoris laetitia, kot nadaljuje p. Spadaro, je izjemen, saj v sredi\u0161\u010de odnosa med \u010dlovekom in Bogom postavlja ne le zgodovino Bo\u017ejega ljudstva, temve\u010d vsakega posameznega vernika. Kot temeljni kriterij predlaga razlo\u010devanje, dru\u017eino pa zaznava kot sredi\u0161\u010dno jedro dana\u0161nje dru\u017ebe. Apostolska spodbuda se zato dotika mnogih tem: dru\u017eina je v jedru, a zraven so tudi situacije poloma ali krize. Dokument se s temi temami soo\u010di vedo\u010d, da Gospod vsaki osebi govori z upo\u0161tevanjem njene osebne zgodovine vere: \u00bbTorej se tudi tu, v tem primeru, ne daje absolutnih, splo\u0161nih in abstraktnih napotkov in pravil, veljavnih v vsaki situaciji, temve\u010d je ta apostolska spodbuda povabilo vsakemu pastirju, da bi bil blizu verniku, da bi bil blizu zgodovini vsake posamezne osebe.\u00ab<\/p>\n <\/p>\n