Pred nami je praznik, ki na poseben na\u010din razodeva Bo\u017eje usmiljenje. Z Jezusovim rojstvom se namre\u010d za\u010denja zgodovina odre\u0161enja, ki ljudem vsega sveta odpira vrata v nebesa. V oddaji Pogovor o je novinarka Marjana Debevec\u00a0 gostila priznanega vatikanista Andrea Torniellija, ki nam je pribli\u017eal pape\u017eev pogled na usmiljenje.<\/p>\n
<\/p>\n
Na spletni strani Radia Ognji\u0161\u010de je objavljen celoten prevod pogovora z Andreo Torniellijem<\/p>\n
<\/p>\n
Gospod Andrea Tornielli, lepo pozdravljeni v studiu Radia Ognji\u0161\u010de!<\/em><\/p>\n Diplomirali ste iz laureato in Storia della lingua greca. Kako ste za\u010deli pisati za katoli\u0161ke medije in kako ste si priborili naziv vatikanist?<\/em><\/p>\n V resnici sem samo na za\u010detku pisal za nek katoli\u0161ki medij, potem pa sem vedno pisal za lai\u010dne medije. Dnevnik La stampa in tudi portal, ki ga vodim, sta lai\u010dna. Naslov vatikanist vodstvo \u010dasopisa podeli tistemu novinarju, ki spremlja novice iz Vatikana. Moja strast za vatikanske novice se je rodila, ko sem bil star 14 let in sicer leta 1978, ko sem bil na po\u010ditnicah v hribih zelo blizu rojstnega kraja pape\u017e Lucianija. Tako sem sledil njegovo izvolitev, ohranil sem vse izrezke iz \u010dasopisov, ki so govorili o konklavu, \u0161e zdaj jih hranim, in tako se je rodila moja strast do Vatikana.<\/p>\n Zanimivo je, da se fant pri 14.ih letih zanima za tak\u0161ne teme. Kako to?<\/em><\/p>\n Zanimanje se je rodilo, ker sem bil na po\u010ditnicah tam, kjer se je pape\u017e rodil in tako sem za\u010del spremljati vatikanske novice.<\/p>\n Va\u0161a bibliografija je kar dolga. Na katero delo ste najbolj ponosni?<\/em><\/p>\n Verjetno na obse\u017eno biografijo pape\u017ea Pavla VI., ki obsega kar 600 strani. Knjiga predstavlja lik tega pape\u017ea in sicer tudi v lu\u010di obdobja pred njegovim pape\u017eevanjem.<\/p>\n Pri katerem delu pa ste imeli najve\u010d te\u017eav?<\/em><\/p>\n Nobena od teh knjig mi ni povzro\u010dala te\u017eav. Na te\u017eave sem naletel predvsem, ko sem iskal dokumente, na osnovi katerih sem pisal. V tem smislu sem imel najve\u010d te\u017eav pri biografiji Pavla VI. in \u0161e pri eni obse\u017eni biografiji Pija XII., ker je \u0161lo za zelo zahtevno delo, ki je vklju\u010devalo arhivsko raziskovanje in iskanje pri\u010d.<\/p>\n V Sloveniji vas poznamo predvsem po intervjuju s pape\u017eem: Bo\u017eje ime je usmiljenje. Kako je nastala ideja za to knjigo?<\/em><\/p>\n Ko sem marca leta 2015 poslu\u0161al pape\u017ea, ko je na koncu spokornega bogoslu\u017eja v baziliki sv. Petra oznanil izredno jubilejno leto, sem si takoj rekel, da bi bilo lepo postaviti mu vpra\u0161anja na to temo, da bi razumeli, zakaj je tema usmiljenja tako pomembna zanj, za njegovo u\u010denje.<\/p>\n Potem sem pisal pape\u017eu in ga prosil za pogovor. Na za\u010detku ni takoj sprejel moje pro\u0161nje, vendar smo kasneje knjigo pripravili in pape\u017e je bil zadovoljen z njo.<\/p>\n Kako ste ga uspeli prepri\u010dati, da vam je dal intervju?<\/em><\/p>\n Uspel sem ga prepri\u010dati, ko sem mu rekel, da ne nameravam narediti teolo\u0161ke ali abstraktne knjige, ampak knjigo, ki bo pripovedovala o njegovi izku\u0161nji; kaj je usmiljenje zanj kot \u010dloveka, kot duhovnika, kot \u0161kofa. In prav te izku\u0161nje so njemu zelo v\u0161e\u010d, zato je knjiga povzetek njegovih izku\u0161enj.<\/p>\n Ste mu morali vpra\u0161anja poslati vnaprej?<\/em><\/p>\n Ne, tega mi ni bilo treba. Sem mu pa dva dni pred snemanjem pogovora poslal seznam tem, ki bi se jih \u017eelel dotakniti. Sam pogovor je bil potem povsem prost in spro\u0161\u010den. Pripravil sem 30 tem, v knjigi pa jih je pri\u0161lo 40. Torej sem imel povsem proste roke pri postavljanju vpra\u0161anj.<\/p>\n Kak\u0161en je va\u0161 oseben vtis po sre\u010danju s pape\u017eem, saj ste z njim pre\u017eiveli kar nekaj \u010dasa?<\/em><\/p>\n Spoznal in intervjuval sem ga \u0161e preden je postal pape\u017e. \u0160e pred to knjigo pa sem posnel dva osebna pogovora z njim. Najpomembnej\u0161i vtis je bil ta, da sem znova odkril obraz Cerkve, ki \u017eeli vsem pokazati usmiljenje; obraz Boga, ki se ti pribli\u017ea in ti re\u010de, da te ima rad tak\u0161nega kot si, \u0161e preden te obsodi. To je namre\u010d tisto, kar izhaja iz evangelija.<\/p>\n V evangeliju Jezus odpusti pre\u0161u\u0161tnici in gre preko zakona; gre v Zahejevo hi\u0161o in mu pove, da ga ima rad \u0161e preden se Zahej pokesa in se odlo\u010di, da bo spremenil \u017eivljenje. To je evangelij in ne pape\u017e Fran\u010di\u0161ek. To je evangelij in ne teologija osvoboditve ali neka dobrohotnost.<\/p>\n To je po mojem mnenju tisto, kar najbolj prihaja do izraza. V osebnem sre\u010danju s pape\u017eem pa se razume, da pape\u017e na ljudi, med katerimi je, gleda s tak\u0161nim pogledom.<\/p>\n Kasneje bova ve\u010d spregovorila o tem usmiljenju, ki je bistvo pape\u017eevega \u017eivljenja in oznanjevanja… \u017delela pa sem vas vpra\u0161ati \u0161e tole: napisali ste ve\u010d knjig o razli\u010dnih pape\u017eih. Poglejmo zadnje tri: vsak ima svojo osebnost, vsi pa so zakoreninjeni v Kristusu. V \u010dem so si razli\u010dni in kje vidite neko kontinuiteto?<\/em><\/p>\n Kontinuiteto vidim v isti veri in v evangeliju. Hvala Bogu, da so si pape\u017ei razli\u010dni med seboj. Hvala Bogu, da prihajajo iz razli\u010dnih de\u017eel in kultur in hvala Bogu, da na realnost gledajo z razli\u010dnimi o\u010dmi. To je namre\u010d velika mo\u010d Cerkve.<\/p>\n Veliko kontinuiteto med pape\u017eem Benediktom XVI. in pape\u017eem Fran\u010di\u0161kom vidim v tem, da oba poudarjata, da Cerkev ne sme preve\u010d staviti na svojo oblast in denar. Benedikt je to dejal med potovanjem v Nem\u010dijo.<\/p>\n Veliko kontinuiteto med njima vidim na primer tudi takrat, ko oba poudarjata, da Cerkev ni sestavljena iz ljudi, ampak pomeni stati pred nekom drugim \u2013 pred Bogom, ki nas zbira skupaj. In torej ne smemo preve\u010d zaupanja polagati v strukture, ampak dati primat Bogu, Njegovi milosti, delovanju milosti. To je ena od kontinuitet.<\/p>\n Potem je \u0161e ena izjemna kontinuiteta med pape\u017eem Janezom Pavlom II. in pape\u017eem Fran\u010di\u0161kom kar se ti\u010de pogleda na svet. To pomeni mednarodna potovanja, iskanje dialoga za vsako ceno; diplomatske re\u0161itve konfliktov in tudi to, da se no\u010deta vdati pred idejo, da morajo biti religije v vojni med seboj. Vse to so elementi kontinuitete, ki jih je res mnogo.<\/p>\n Se vam zdi, da tudi zadnji pape\u017ei dokazujejo, da je mogo\u010de ohraniti svojo osebnost in zna\u010daj ter tako slu\u017eiti Kristusu? Da ni potrebna neka uniformiranost?<\/em><\/p>\n \u010ce bi morali biti uniformirani, bi morali biti pape\u017ei tudi danes ribi\u010di v Galilejskem jezeru in ne v Vatikanu. Problem kontinuitete je napa\u010den, la\u017een problem, ki izhaja iz napa\u010dne interpretacije besed Benedikta XVI., ko je med govorom o koncilu dejal, da je bila prava hermenevti\u010dna razlaga v kontinuiteti. Pozablja pa se, da je dodal, da mora biti ta kontinuiteta v reformi in ne kontinuiteta zaradi kontinuitete. Kontinuiteta zaradi same sebe je nekaj absurdnega, nekaj, kar v Cerkvi ni nikoli obstajalo.<\/p>\n Cerkev ima namre\u010d zaklad, ki ga mora varovati, to je kr\u0161\u010dansko izro\u010dilo, beseda, razodetje, vendar pa mora to tradicijo nenehno na novo \u017eiveti, odkriti in prenoviti v realnosti, ki se vedno spreminja. Cerkev se je v marsi\u010dem spremenila: glede discipline zakramentov, na podro\u010dju teolo\u0161kih poglobitev. V dva tiso\u010d letih se je marsikaj spremenilo. Torej, ta ideja, ki pravi, da moramo imeti pred seboj le kontinuiteto in ni\u010d drugega, \u010de ho\u010demo ostati zvesti, je ideja, ki ne pripada niti Benediktu XVI.<\/p>\n Gre za idejo, ki jo podpirajo tradicionalisti. Ti namre\u010d govorijo o teh temah, kot da bi morale ostati nespremenjene, stalne. To, kar se spreminja, pa so okoli\u0161\u010dine v svetu.<\/p>\n Kako vidite odnos med pape\u017eem Fran\u010di\u0161kom in zaslu\u017enim pape\u017eem Benediktom XVI.? Tudi v lu\u010di tega, da je Benedikt po odstopu predal Fran\u010di\u0161ku obse\u017eno dokumentacijo o preiskavi znotraj Cerkve\u2026<\/em><\/p>\n Odnos med pape\u017eem in njegovim predhodnikom, Benediktom, je zelo dober, poln pozornosti, skrbi, ljubezni. Spominjam se \u010dudovitih besed, ki jih je pred kak\u0161nim mesecem pape\u017e Benedikt izrekel o Fran\u010di\u0161ku. Dejal je, da stanuje v dobroti pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek pa pogosto obiskuje pape\u017ea Benedikta, ga posku\u0161a vklju\u010diti v vse, kar dela.<\/p>\n In \u0161e, kar zadeva dokumente: med njunim prvim sre\u010danjem leta 2013 je Benedikt Fran\u010di\u0161ku izro\u010dil zaklju\u010dke dela komisije, ki je raziskovala Vatileaks. In verjamem, da so mnoge odlo\u010ditve, ki jih je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek sprejel na podro\u010dju reforme ali novih imenovanj, sad branja teh dokumentov.<\/p>\n O tradicionalistih sva \u017ee nekaj spregovorila. V konzervativnej\u0161ih katoli\u0161kih krogih teologov, filozofov in drugih poznavalcev katoli\u0161kega nauka je nastalo veliko kritik pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka zaradi normativne oz. cerkveno-pravne nepreciznosti njegovih izjav ali zapisov, za razliko od Benedikta, kjer je vsaka beseda utemeljena v uradnem nauku Cerkve. Ali tudi vi to opa\u017eate in kako to komentirate?<\/em><\/p>\n Ne morem se strinjati s tem, da gre za normativne oz. cerkveno-pravne nepreciznosti. Jasno je, da se lahko med intervjujem zgodi, da kak\u0161na beseda \u010dloveku uide. Vendar se je to zgodilo tudi Benediktu. Nekatere njegove besede so namre\u010d napa\u010dno interpretirali. Misliti pa, da so nepravilnosti na podro\u010dju nauka v tem, kar pravi pape\u017e, preprosto ni res. Razen \u010de kdo misli, da je nauk v tem, kar misli on sam. Tako razmi\u0161ljajo ti tradicionalisti. Oni vedo, kaj je nauk, oni so odlo\u010dili, kaj je nauk in zase mislijo, da so nezmotljivi. In obsojajo pape\u017ea. Postavili so se na piedistal, pozorno poslu\u0161ajo to, kar govori, da bi ga ujeli v kak\u0161ni napaki.<\/p>\n Tak\u0161na dr\u017ea, naj si bodo tradicionalisti, teologi, \u0161kofje, kardinali, mi je povsem vseeno, kdo, je dr\u017ea, ki so jo imeli pismouki in farizeji, ko so gledali Jezusa. Posku\u0161ali so ga spraviti v te\u017eave. Niso ga gledali zato, da bi se pustili izpra\u0161ati. Ne. Pomislimo samo na zgodbo o pre\u0161u\u0161tnici. Pripeljali so mu \u017eensko, ki so jo zalotili v pre\u0161u\u0161tvovanju in mu rekli: Kaj bo\u0161 storil? Zakon pravi, da jo je treba obsoditi. To je bilo vpra\u0161anje, ki naj bi Jezusa spravilo v te\u017eave. In kaj stori Jezus? Ne odgovori. Na misel mi prihaja tole: mo\u017eno je, da kdo ne razume dolo\u010denih stvari, ki jih je rekel pape\u017e. Lahko je \u010dustveno in intelektualno bolj vezan na prej\u0161njega pape\u017ea, na predprej\u0161njega, na sto pape\u017eev nazaj, vse to je v redu. Vendar pa se ne moremo postaviti na piedistal in obsojati pape\u017ea na podro\u010dju nauka, ker tega ni ne v nebesih in ne na zemlji. Kdo ti je dal pooblastilo, da postane\u0161 sodnik pape\u017eevega nauka, ko pa je pape\u017e varuh nauka?<\/p>\n Ker pa se to dogaja samo zaradi ene stvari in sicer zato, ker je pape\u017e malo odprl mo\u017enost v dolo\u010denih primerih in pod dolo\u010denimi pogoji, sploh ne v vseh primerih, podelitev zakramentov lo\u010denim na novo civilno poro\u010denim, nekateri med njimi pravijo, preklinjajo\u010d, da je pape\u017e krivoverec.<\/p>\n Toda disciplina zakramentov se je v zgodovini Cerkve velikokrat spremenila. Neko\u010d so se ljudje lahko spovedali le enkrat v \u017eivljenju; neko\u010d so bolni\u0161ko maziljenje podeljevali le takrat, ko so ljudje zares umirali. Situacija dru\u017ein v dru\u017ebi se je spremenila. Pape\u017e pa ima to mo\u017enost, da naredi majhne odprtosti v tem smislu in zaradi tega ni treba, da je dele\u017een kritik, \u010de\u0161 da je krivoverec. Lahko re\u010dejo, da se z njim ne strinjajo, naj pa ne sodijo pape\u017ea kot da so oni varuhi pravega nauka. Kdo je rekel, da imajo oni pravi nauk?<\/p>\n Potem pa \u0161e to: kr\u0161\u010danstvo ni nauk; ni zbirka fiksnih pravil, zbranih v knjigi, ki padejo z neba in na osnovi katerih se ljudi sodi. Izro\u010dilo je v katoli\u0161ki Cerkvi \u017eivo izro\u010dilo, ki se ga vedno \u017eivi, razlaga in obnavlja s strani tistega, ki ima v Cerkvi oblast. To oblast ima legitimno izvoljeni pape\u017e in ne ti gospodje teologi.<\/p>\n Kako vidite v tej lu\u010di pismo \u0161tirih kardinalov (Walter Brandm\u00fcller, Raymond L. Burke, Carlo Caffarra, Joachim Meisner) pape\u017eu Fran\u010di\u0161ku, naj pojasni dolo\u010dene \u010dlene iz 8. poglavja v Amoris Letitia? In sicer o mo\u017enostih prejemanja obhajila v dolo\u010denih primerih za lo\u010dene v novih zvezah? O tem kardinali napi\u0161ejo 5 t.i. dvomov\u2026 Gre za razhajanje v Cerkvi glede nauka o dru\u017eini? Bi lahko privedlo tudi do razkola?<\/em><\/p>\n Mislim, da to ne more pripeljati do novega razkola; \u010deprav dolo\u010dene zelo bojevite izjave kardinala Burka nakazujejo na to. Mislim, da gre za neko manj\u0161insko mnenje. Nekaj pa me presene\u010da: ne presene\u010da me to, da so kardinali izrazili svoje dvome. \u010ceprav me na\u010din, na kakr\u0161nega so jih napisali, ne prepri\u010da.<\/p>\n Pape\u017ea so \u017eeleli stisniti v kot in mu re\u010di: \u010ce odgovori\u0161 na en na\u010din, pravi\u0161, da nisi hotel narediti nobenega koraka z Amoris Letittia in nam da\u0161 prav. \u010ce pa odgovori\u0161 na druga\u010den na\u010din, bo\u0161 prekinil s cerkveno tradicijo in si krivoverec. Mislim, da to ni pravi in kr\u0161\u010danski na\u010din za postavljanje tak\u0161nega vpra\u0161anja.<\/p>\n Prej sem dal primer pismoukov in farizejev z Jezusom. Vendar pustimo zdaj to. To, kar me presene\u010da in pohuj\u0161a ni v tem, da imajo kardinali vso pravico vpra\u0161ati pape\u017ea, ampak da so pismo, potem ko so ga predstavili pape\u017eu, \u017ee po enem samem mesecu in pol tudi javno objavili.<\/p>\n Za odgovore na dvome po navadi kongregacija za nauk vere potrebuje ve\u010d mesecev ali let.<\/p>\n Ti pa predstavi\u0161 eno stvar in jo takoj objavi\u0161… Takoj poka\u017ee\u0161, da ne daje\u0161 prostora za razprave, ampak \u017eeli\u0161 takoj\u0161en poseg. \u0160e huje: pismo je pospremljeno z zelo te\u017ekimi besedami s strani kardinala Burka, ki pravi, da pripravljajo formalni popravek pape\u017ea. To nakazuje na neko strategijo, ki naj bi vodila do dolo\u010denih korakov. To je jasno, da je tako.<\/p>\n To, kar me prizadene in pohuj\u0161a je, da so ga mesec in pol potem ko so ga predstavili, javno objavili. In glej naklju\u010dje: ravno teden dni pred konzistorijem. Verjetno so si predstavljali, da bi se na konzistoriju lahko rodilo nekaj v tem smislu.<\/p>\n Mislim, da to ni del tradicije Cerkve. Kardinali imajo sicer vso pravico in dol\u017enost, da povedo pape\u017eu to, kar mislijo, toda na nekem konzistoriju, na nekem sre\u010danju na \u0161tiri o\u010di.<\/p>\n Na va\u0161em portalu poznavalec misli pape\u017ea Janeza Pavla II. filozof Rocco Buttiglione kardinalom med drugim odgovarja, da se nauk Cerkve na podro\u010dju zakona v Amoris Laetitia ne spreminja. Zakaj?<\/em><\/p>\n Ni\u010d se ne spreminja zato, ker pape\u017e ne pravi, da je lo\u010ditev nekaj dobrega, da je izven zakonski odnos nekaj dobrega, da ni greha. Ne pravi, da ni treba opraviti neke spokorni\u0161ke poti. Pravi pa nekaj, kar od vedno, kljub pisanju \u0161tirih kardinalov, pripada tradiciji Cerkve. In to je: da obstaja objektivnost te\u017ee greha in pa subjektivnost. Pomislimo na mater, ki jo je zapustil mo\u017e, ona je mlada, ima majhne otroke in se znova poro\u010di, ko najde mo\u0161kega, ki ga mogo\u010de niti ne ljubi ne vem kako, vendar pa on skrbi za njene otroke.<\/p>\n Obstaja veliko okoli\u0161\u010din, ki zmanj\u0161ajo polnost krivde s tega zornega kota. Objektivnost tega greha se ne spremeni, spremeni pa se subjektivnost. Pape\u017e ni \u017eelel niti spremeniti discipline na tem podro\u010dju. Spomnil je le na to, kar se je dogajalo \u017ee pred koncilom, in sicer to, da v skrivnosti spovednice, v odnosu s skesancem duhovniki vidijo, poznajo situacije in lahko v dolo\u010denih redkih primerih re\u010dejo, da so zakramenti pomo\u010d na poti. V ve\u010dini primerov pa morajo re\u010di: absolutno ne. Vse je v tem. Mislim, da je to povsem v skladu s tradicijo Cerkve.<\/p>\n Kak\u0161no pa je sicer bistveno sporo\u010dilo pape\u017eeve apostolske spodbude Amoris Laetitia? Kako ste jo vi do\u017eiveli, glede na to, da ste tudi sam mo\u017e in o\u010de?<\/em><\/p>\n Bistveno sporo\u010dilo spodbude Radost ljubezni ni v 8. poglavju, ki govori o ranjenih dru\u017einah, ampak je \u017eelja, poskus, da bi predstavil lepoto dru\u017einskega \u017eivljenja, pomen zakonske zveze, pomen odnosa med star\u0161i in otroki, pomen poslu\u0161anja in vzgojnega odnosa. Vse to je mo\u010dno zakoreninjeno v Svetem pismu, vse pa je prikazano kot nekaj lepega in pozitivnega, za kar moramo pri\u010devati.<\/p>\n \u017divimo v svetu, kjer poudarjanje negativnega ne privla\u010di ve\u010d ljudi, ljudi se ne dotakne. Pri\u010devanje za lepoto uspe\u0161nega zakona, ali pa zakona, ki ima sicer te\u017eave, vendar pa vztraja na tej skupni poti, je zelo, zelo pomembno.<\/p>\n Druga stvar pa je, da moramo biti blizu ljudem in torej spremljati vse, ne glede na to, v katerih situacijah \u017eivijo.<\/p>\n Zdi se mi, da gre za dokument, ki govori o lepoti zakonskega \u017eivljenja, pove, kaj je zares zakonska zveza, obenem pa govori dru\u017einam tak\u0161nim, kakr\u0161ne so danes in ne tak\u0161nim, kakr\u0161ne bi \u017eeleli, da bi bile ali kakr\u0161ne naj bi bile glede na kr\u0161\u010danski ideal; ampak tak\u0161nim kakr\u0161ne so.<\/p>\n Na \u017ealost moramo re\u010di, da je v zadnjih tridesetih letih potekalo uni\u010denje dru\u017eine v vseh smislih. Vendar, to moram re\u010di, to ni krivda pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka, ki je pri\u0161el na to mesto pred tremi leti.<\/p>\n Dru\u017eina je bila uni\u010dena kljub u\u010denju Janeza Pavla II., kljub dokumentu Familiaris consortio in kljub vsem natan\u010dnim dolo\u010ditvam nauka. Tega se moramo zavedati.<\/p>\n \u010ce \u017eelita pape\u017e in Cerkev po dveh sinodah, na katerih so razpravljali in glasovali, pokazati bolj usmiljen obraz, ki je blizu ranjenim dru\u017einam, ki je nanje pozoren, mislim, da je to zato, ker gledajo na realnost okrog sebe \u2013 gre namre\u010d za povsem propadlo stanje.<\/p>\n Kako ste torej vi do\u017eiveli zadnji dve sinodi?<\/em><\/p>\n Sinodi sta bili zelo zanimivi, \u010deprav mi nismo bili navzo\u010di ob razpravah v sinodalni dvorani. Zanimivi sta bili zato, ker so se sinodalni o\u010detje v teh dveh obdobjih nau\u010dili delati skupaj; nau\u010dili so se soo\u010diti se z resni\u010dnimi situacijami in so posku\u0161ali najti re\u0161itve. Zelo me je ganilo, kako so delali na primer v nem\u0161ko govore\u010di skupini na drugi sinodi. Skupaj so bili kardinal M\u0171ller, Kasper, Sch\u0151nborn in Marx. Kot vemo imajo ti kardinali razli\u010dne te\u017enje in poglede, vendar pa so delali skupaj in predstavili besedilo, ki je bilo po mojem mnenju zelo zanimivo.<\/p>\n To, kar se me je najbolj dotaknilo je bilo videti, da sinodalnost, zbornost v Cerkvi ne pomeni nekaj izjemnega, ampak bi moral biti normalen na\u010din dela.<\/p>\n Po treh letih in pol pape\u017eevanja se zdi, da pape\u017e Fran\u010di\u0161ek ne ustreza ne bolj konzervativni liniji niti tisti bolj liberalni v Cerkvi. V \u010dem je po va\u0161em njegova posebnost?<\/em><\/p>\n Mislim, da ima pape\u017e Fran\u010di\u0161ek dve posebnosti: najprej to, da poglablja temo Bo\u017ejega usmiljenja, bli\u017eine in ne\u017enosti, torej nekega vesoljnega sporo\u010dila in poklicanosti na novo odkriti to usmiljenje. Druga pa je velik poudarek na dru\u017ebenem nauku Cerkve, velik poudarek namre\u010d daje ubogim in se bori proti malikovanju denarja, proti svetu, kjer vladajo finance in sicer na ra\u010dun ubogih. To je velik dar, ki nam ga je prinesel pape\u017e iz Latinske Amerike. S tem nas ni spomnil na teologijo osvoboditve ali pa na Karla Marxa, ampak na dru\u017ebeni nauk Cerkve, ki je resni\u010dna \u010detrta fatimska skrivnost. Tudi katoli\u010dani pogosto ne vedo, kaj pravi dru\u017ebeni nauk Cerkve.<\/p>\n \u010ce bi danes prebrali dolo\u010dene strani iz dru\u017ebenega nauka Cerkve, bi bile bolj revolucionarne kot pa najbolj \u010dudne politi\u010dne stranke, ki danes obstajajo v Evropi. \u017de leta 1931 je pape\u017e Pij XI. v okro\u017enici Ob \u0161tiridesetletnici takoj po krizi na Wall Streetu leta 1929 govoril o mednarodnem imperializmu denarja. Bil je prerok, ki pa ga ni nih\u010de poslu\u0161al.<\/p>\n Pij XI. je danes bolj aktualen od mnogih drugih stvari, ki jih beremo. Problem je v tem, da je velik del katoli\u010danov zaradi interesa ali pa zaradi dolg\u010dasa pozabilo socialni nauk Cerkve. \u010ce bi ga poznali, bi videli, kako pomemben je danes za razumevanje realnosti, v kateri \u017eivimo.<\/p>\n Pri pape\u017eu me najbolj nagovarja to, da zahteva strukturne spremembe. Obstajajo namre\u010d strukture greha in ne le osebni grehi ljudi. Torej si ne moremo predstavljati, da gradimo svet, ki ga vodijo finance in trgi in sicer na ple\u010dih ljudi, ki izgubljajo delo; svet, ki ima v sredi\u0161\u010du malikovanje denarja in ne \u017eivljenje mo\u0161kih in \u017eensk ter njihovo delo.<\/p>\n Mislim, da mora Cerkev, ves katoli\u0161ki svet narediti korake naprej v tej smeri.<\/p>\n Ko \u017ee govoriva o tem… Napisali ste knjigo z naslovom: Ekonomija, ki ubija. V njej govorite o kulturi, ki zavr\u017ee vse, ki jih ne potrebuje ve\u010d. Tudi pape\u017e pogosto govori o tej kulturi odmetavanja. Kako je znotraj in zunaj Cerkve sprejeta ta njegova neuklonljivost na tem podro\u010dju?<\/em><\/p>\n Mislim, da ne gre za neuklonljivost. Problem so tisti v Cerkvi, ki se ne spominjajo ve\u010d dru\u017ebenega nauka Cerkve. Mnogi ljudje, ki tako dobro znajo kritizirati pape\u017ea glede nauka, se potem ne znajo spomniti nauka. Obstajajo namre\u010d okro\u017enice o tem; o teh stvareh govori dru\u017ebeni nauk Cerkve. Znotraj in zunaj Cerkve je to resni\u010dno jabolko spora.<\/p>\n Mislim, da pape\u017ea napadajo tudi zaradi nekaterih to\u010dk glede nauka o zakonski zvezi, tisti, ki imajo v rokah resni\u010dno oblast sveta. Ljudi, ki imajo oblast, ne zanima, ali nekdo v spovednici d\u00e1 mo\u017enost prejema zakramentov lo\u010denih v novih civilnih zvezah. Resni\u010dna oblast sveta se boji tega, da se pod vpra\u0161aj postavi dolo\u010den sistem; bojijo se, \u010de nekdo re\u010de, da je treba spremeniti smer, da ne bomo za\u0161li v \u0161e ve\u010djo krizo. Bojijo se tistega, ki pravi, da je treba spremeniti na\u010din, kako gledamo na druge narode, v katerih smo zanetili vojne, v katerih sklepamo na\u0161e kup\u010dije, sicer bodo ubogi trkali na na\u0161a vrata. In to je resni\u010dno jabolko spora s pape\u017eem. Gre torej za oblasti zunaj Cerkve, pa tudi nekaterim znotraj Cerkve gre \u017ee malo na \u017eivce, ker po njihovem pape\u017e preve\u010d govori o ubogih. Pozabljajo pa, da so ubogi v evangeliju.<\/p>\n Pozabljajo tudi, da je pravilnik, po katerem bomo vsi sojeni, 25. poglavje iz Matejevega evangelija: Bil sem la\u010den, bil sem \u017eejen, bil sem nag, bil sem brezdomec in ste me sprejeli. To pravi Jezus in ne pape\u017e Fran\u010di\u0161ek ali teologi osvoboditve, niti Karl Marx, ampak Jezus. V Cerkvi bi se torej morali spomniti, kaj pravi Jezus.<\/p>\n Druga tema, ki ste jo omenili, je usmiljenje. V \u010dem vi vidite bistvo pape\u017eevega nenehnega oznanjevanja usmiljenja? Se vam zdi, da smo verniki \u017ee za\u010dutili to, kar nam \u017eeli sporo\u010diti?<\/em><\/p>\n Ne vem, \u010de je bilo njegovo sporo\u010dilo razumljeno. Mislim pa, da smo razumeli njegovo pri\u010devanje. Obraz usmiljenja je preprosto pravo ime Boga; je na\u010din, kako Bog gleda na \u010dloveka. Usmiljenje je namre\u010d v evangeliju. Odpu\u0161\u010danje pre\u0161u\u0161tnici podeli Jezus in tako prese\u017ee zakon. Ljubezen in odpu\u0161\u010danju Zaheju, \u0161e preden se je ta pokesal in spremenil \u017eivljenje, je podelil Jezus. Pogled ljubezni in odpu\u0161\u010danja gre\u0161nici, podeli Jezus, ko pravi: Odpu\u0161\u010deni so ji mnogi grehi, ker je mnogo ljubila. To so Jezusove besede. Pape\u017eeva opozorila, da bodo \u0161li cestninarji in prostitutke pred nami v Nebe\u0161kem kraljestvo, so Jezusove besede.<\/p>\n Bistvenega pomena pa je tole: za nas kristjane je te\u017eko razumeti, da je usmiljenje pravzaprav bo\u017eanska lastnost. In to usmiljenje ne deluje po meri na\u0161e \u010dlove\u0161ke pravi\u010dnosti.<\/p>\n Ko mi beremo priliko o izgubljenem sinu, se po\u010dutimo malo neprijetno, ker se sin, ki je zapravil polovico o\u010detovega premo\u017eenja in to za \u017eenske, vrne. Sprejet je kot sin in mu je odpu\u0161\u010deno. Tega mi ne moremo sprejeti. Za nas bi bilo v redu, \u010de bi bil kaznovan in bi moral delati skupaj s slu\u017eabniki. Ne pa da se ga obravnava kot sina. Vendar tak\u0161en je Bog. Usmiljenje je od Boga. In pape\u017e to ponavlja iz preprostega razloga: ker misli, da se danes oznanja evangelij samo na ta na\u010din; samo tako, da poka\u017eemo usmiljeni obraz Boga.<\/p>\n Brazilskim \u0161kofom je julija 2013 pape\u017e dejal: ‘Evangelizirati danes pomeni polo\u017eiti na\u0161e lice ob lice tistega, ki trpi na duhu ali telesu.’ To je njegovo sporo\u010dilo.<\/p>\n Nekateri pape\u017eu o\u010ditajo, da je preve\u010d usmiljen. Kaj pa vi mislite?<\/em><\/p>\n \u010ce ti nekateri niso kristjani, imajo pravico, da mislijo, kot ho\u010dejo. \u010ce pa je nekdo kristjan in pravi, da je pape\u017e preve\u010d usmiljen, da preve\u010d govori o usmiljenju, potem, \u017eal mi je, da moram to re\u010di, je to kristjan, ki se ni nau\u010dil Jezusovega nauka, naj ne gledamo iveri v o\u010desu svojega brata, ampak bruno v na\u0161em o\u010desu. Kako lahko nekdo, \u010de pogleda samega sebe in svoje grehe, re\u010de, da je preve\u010d usmiljenja? \u010ce nekdo gleda samega sebe, bi moral vedno re\u010di: ‘Gospod, nikoli ni dovolj usmiljenja. Bodi \u0161e bolj usmiljen z menoj.’ V \u010dem je problem? Kdor tako govori, je navajen soditi druge kot so to delali pismouki in farizeji. Navajen je gledati in pre\u0161tevati grehe drugih, zase pa misli, da ima prav, da je opravi\u010den in da je dober. To pa je najbolj dale\u010d od evangeljske dr\u017ee in od ravnanja, ki ga zahteva Jezus.<\/p>\n Jezusu je sledila velika mno\u017eica gre\u0161nikov, cestninarjev, ljudi v neurejenih razmerah, ljudi z obrobja dru\u017ebe. In zato so ga napadali. Njegovi sovra\u017eniki so bili ljudje religije in nauka; tisti, ki so obsojali vse in niso pu\u0161\u010dali nobene mo\u017enosti za pogovor.<\/p>\n Kako je lahko nekdo zaskrbljen zaradi preve\u010d usmiljenja? Pomisli nase in bo\u0161 videl, da usmiljenja ni nikoli preve\u010d.<\/p>\n Poglejva \u0161e nekaj drugih vpra\u0161anj o pape\u017eu. Kak\u0161no opozicijo ima Fran\u010di\u0161ek v Vatikanu?<\/em><\/p>\n Nasprotovanja, s katerimi se soo\u010dajo pape\u017ei v Vatikanu in v kuriji, so v dolo\u010deni meri normalna. Do\u017eivljali so jih tudi \u0161tevilni drugi pape\u017ei. Janez XIII. je imel opozicijo v kuriji. Pavel VI. je imel opozicijo znotraj Cerkve, med svojimi lastnimi prijatelji. Janez Pavel II. je imel tak\u0161ne probleme na za\u010detku svojega pontifikata. Benedikta XVI. so prav tako znotraj Cerkve mo\u010dno napadali. Zato se pri tem rad ozrem v zgodovino. Gre za stvari, ki se dogajajo.<\/p>\n Tudi pape\u017e Fran\u010di\u0161ek zagotovo do\u017eivlja odpor. Medtem ko njegovo sporo\u010dilo po mojem mnenju zelo jasno dosega Bo\u017eje ljudstvo in tudi druge ljudi zunaj Cerkve, pa pastoralno spreobrnjenje, ki ga zahteva od pastirjev, duhovnikov in \u0161kofov, v\u010dasih povzro\u010da te\u017eave. Kar pa je normalno. Te\u017eava je samo v obliki te kritike, pa naj ta prihaja s strani pape\u017ea, \u0161kofa, \u017eupnika ali prijatelja, ki ga sre\u010damo na ulici. Dve dr\u017ei lahko zavzamemo. Prva je, da gojimo predsodek na osnovi na\u0161ih miselnih vzorcev. Mi \u017ee vse vemo, torej se ti moti\u0161. Mi poznamo celoten nauk, torej se ti moti\u0161.<\/p>\n Druga dr\u017ea pa je, da re\u010demo: Poskusil se bom soo\u010diti, vklju\u010diti v dialog, saj me morda Bog prek pape\u017ea, na primer, poziva, da nekaj spremenim, da naredim korak. Vse je torej odvisno od dr\u017ee tistega, ki je pred neko stvarnostjo, od poni\u017enosti tistega, ki \u0161e ne ve vsega ali tistega, ki domi\u0161ljavo pravi, da vse ve: jaz imam prav, vi ste tisti, ki se motite.<\/p>\n To je kultura dialoga in sre\u010danja, ki jo pape\u017e \u017eivi in zagovarja. Nekateri pa pape\u017ea obto\u017eujejo, da je preve\u010d odprt za begunce in ga kritizirajo, da spodbuja islamizacijo Evrope. Kaj mislite o tem?<\/em><\/p>\n Kar zadeva islamizacijo Evrope, gre za kritiko, ki je absurdna. Da bi pape\u017e spodbujal islamizacijo … Ne razumem, kako si nekdo lahko izmisli tako la\u017e. Kar zadeva begunce \u2013 pustimo nekristjane. Te lahko pozovemo le k \u010dlove\u010dnosti. Nekdo, ki ni kristjan, lahko razume, da so ti ljudje v te\u017eavah: otroci, \u017eenske, ki umirajo v \u010dolnih, ljudje v te\u017eavah \u2026 \u010ce pa je nekdo kristjan, ne more pozabiti, da je bil njegov Bog migrant in begunec. Jezus se je rodil v pomanjkanju v hlevu kot migrant, dale\u010d od svojega doma. Zatekel se je v Egipt, da bi pobegnil pred me\u010dem kralja Heroda. Hvala Bogu v Egiptu ni vladal kak\u0161en katoli\u0161ki predsednik, ki bi zgradil zidove, da bi prepre\u010dil prihod migrantov. Egipt je imel odprte meje. In tako se je Jezus, na\u0161 Bog, re\u0161il.<\/p>\n Kako lahko nek kristjan gleda te, ki prihajajo, in v njih ne prepozna obli\u010dja Jezusa, ki je bil migrant \u2013 begunec? To ne pomeni, da ni treba misliti na politiko vklju\u010devanja.<\/p>\n To ne pomeni, da dr\u017eava ne bi smela govoriti o tem, koliko migrantov lahko vklju\u010di. To ne pomeni misliti \u2013 vse je v redu, vrata so vedno odprta. Ne. Vendar pa je Evropa prestra\u0161ena zaradi nekaj sto tiso\u010d beguncev, ki so zbe\u017eali zaradi vojn, h katerim je prispevala tudi Evropa s prodajo oro\u017eja ali ker je zaveznica dr\u017eav, ki so povzro\u010dile te vojne. In te vojne so povzro\u010dile uni\u010denje, terorizem. Evropa je zaskrbljena zaradi nekaj sto tiso\u010d migrantov, ki prihajajo.<\/p>\n A dr\u017eava, ki se zares soo\u010da z izrednim stanjem, je Jordanija, ki ima ve\u010d kot milijon beguncev iz Sirije. Na severu Jordanije je mesto, ki \u0161teje 5 tiso\u010d prebivalcev, in v katero se je zateklo 70 tiso\u010d beguncev. To je izredno stanje. Prebral sem raziskavo, ki jo je opravil nek ameri\u0161ki in\u0161titut o zaznavanju migrantskega problema v Evropi: Manj ko je imela dr\u017eava migrantov, bolj je bil prisoten strah pred priseljevanjem. Zdi se, kot da bi \u0161lo za invazijo, v resnici pa te invazije ni.<\/p>\n \u0160e en zanimiv podatek, potem pa kon\u010dam, je tale: V Italiji se zmanj\u0161uje \u0161tevilo prihodov muslimanskih migrantov, nara\u0161\u010da pa \u0161tevilo prihodov kristjanov, ki prihajajo iz Romunije in drugih kr\u0161\u010danskih dr\u017eav. Po mojem mnenju torej ni nobene islamske invazije. Pape\u017e o teh ljudeh govori, kot bi moral o teh ljudeh govoriti kristjan.<\/p>\n Zakaj je po va\u0161em mnenju pape\u017e tako zavzet za medverski dialog? Kot \u017ee omenjeno, je za\u010del kulturo dialoga na vseh ravneh…<\/em><\/p>\n Mislim, da to ni njegovo odkritje ali posebnost, saj le nadaljuje v tisti smeri, ki jo je za\u010del koncil, Pavel VI. in predvsem Janez Pavel II., ki je v tem smislu naredil \u0161tevilne pomembne premike. Pape\u017e torej nadaljuje v tej smeri.<\/p>\n Kulturo dialoga je treba spodbujati zaradi preprostega razloga: lahko izbiramo med dialogom ali nasiljem; dialogom ali vojno. Ne moremo se vdati vojni. Kot vedno pravi pape\u017e, ko se govori o verski vojni, ta v resnici ni nikoli verska vojna. V ozadju so vedno drugi interesi, politi\u010dni in ekonomski. Religije so dol\u017ene gojiti dialog med sabo z namenom, da posku\u0161ajo ustaviti nasilje in graditi svet miru. Fran\u010di\u0161ek pri tem hodi po stopinjah svojih predhodnikov.<\/p>\n Zelo pomenljivo v tem smislu je bilo medversko sre\u010danje v Assisiju in pa ekumensko sre\u010danje na \u0160vedskem ob za\u010detku 500 letnice reformacije. Kak\u0161en pomen ima ta korak skupnega obhajanja reforme, zgodovinsko gledano?<\/em><\/p>\n Pomenljivo in pomembno je bilo, ker se vidi, kako pape\u017e \u017eeli pustiti vsa vrata odprta in priznava eno stvar, ki je bila podpisana in potrjena \u017ee leta 1999 s skupno izjavo o opravi\u010denju. Takrat je bil pape\u017e Janez Pavel II., kongregacijo za nauk vere pa je vodil kardinal Ratzinger. Torej z luteranci \u017ee obstaja skupna to\u010dka, ki je bila odkar se je za\u010dela Lutrova reforma, ena bistvenih to\u010dk spora. Vendar mislim, da je bil pape\u017eev namen luterancem re\u010di: teolo\u0161ki dialog gre naprej in ne vemo, kam nas bo pripeljal. Pastirji in preprosti kristjani imamo \u017ee zdaj eno nalogo in sicer to, da smo prijatelji in da skupaj delamo za dobro \u010dlove\u0161tva. To pomeni, da moramo skupaj pri\u010devati pomo\u010di ubogim, beguncem, varovanja \u017eivljenja in \u010dloveka. To pomeni pri\u010devati za ekumenizem, ki je na poti; pomeni hoditi skupaj.<\/p>\n Zdi se kot da Fran\u010di\u0161ek \u010duti neko nujnost, da je treba delati za edinost… da ne smemo ve\u010d izgubljati \u010dasa…<\/em><\/p>\n To je gotovo res. Pogosto namre\u010d pozabljamo, da ekumenizem, edinost med kristjani nima vrednosti le znotraj cerkva ali pa je le strast teologov in strokovnjakov za te probleme. Vsako znamenje edinosti med kristjani je veliko znamenje pri\u010devanja za ves svet.<\/p>\n Pomislimo, kaj vse je pomenilo kratko pape\u017eevo potovanje na otok Lezbos, ki je trajalo le nekaj ur, ko se je sre\u010dal s carigrajskim patriarhom in nad\u0161kofom iz Aten. Vsi trije skupaj so od\u0161li na kraj, kamor prihajajo begunci in migranti, tja, kjer katoli\u0161ka in pravoslavna Karitas delata skupaj, da bi jim pomagala. Edinost med kristjani je znamenje za svet; je znamenje miru v svetu.<\/p>\n Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek nas ne neha presene\u010dati in sicer od prvega trenutka, ko je bil izvoljen za pape\u017ea, s svojo neposrednostjo. Ne pusti se uokviriti. Spominjam se na primer, ko je obiskal prizadete v potresu v Italiji in nih\u010de ni vedel, da so bo tja odpravil tisto jutro… Ali je to le njegov osebni slog, ali pa nam s svojo neposrednostjo \u017eeli kaj sporo\u010diti?<\/em><\/p>\n Mislim, da nam pape\u017e \u017eeli nekaj sporo\u010diti in sicer, da se evangelij oznanja na tak na\u010din; da se evangelij oznanja z bli\u017eino v vseh situacijah; s sposobnostjo poslu\u0161anja, preden govorimo; v tem, da poka\u017eemo ljubezen in bli\u017eino, pred obsojanjem in sodbo. Samo tako se namre\u010d dotaknemo src ljudi.<\/p>\n \u0160e enkrat ponavljam: to je evangeljski na\u010din delovanja. Ko se Jezus usede na rob vodnjaka, kamor pride Samarijanka, prva stvar, ki ji re\u010de, ni tole: Pre\u0161u\u0161tnica si, imela si pet mo\u017e, tisti, s katerim sedaj \u017eivi\u0161, pa ni tvoj mo\u017e. Te stvari ji bo sicer povedal, vendar kasneje.<\/p>\n Prvi stik Jezusa, Boga, s to \u017eensko pa je: Daj mi piti. On njo ne\u010desa prosi. Vstopi torej v odnos z njo, v dialog. Zato ta na\u010din dialoga in bli\u017eine, ki ga najdemo v evangeliju ni izmi\u0161ljotina pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka ali teologov osvoboditve ali neke dobrohotnosti. To je na\u010din, kako se oznanja evangelij. To pa ne pomeni, da se resnico skriva: ne, resnico je treba v celoti povedati. Problem je samo na\u010din, kako jo pove\u0161.<\/p>\n Obstaja namre\u010d na\u010din, kako povedati resnico, ki \u010dloveka odbije. Gre za na\u010din podajanja resnice kot nekaj fiksnega in kot obsodba ljudi. Jezus pa pravi: Ne sodite, da ne boste sojeni. Obstaja pa tudi druga\u010den na\u010din posredovanja resnice, ki je pre\u017eet z ljubeznijo, bli\u017eino in ne\u017enostjo ter tako, da se tisti, ki govori, ne postavi izven tega pogovora, se ne postavi kot pravi\u010dni, ampak se zaveda, da je tudi sam potreben usmiljenja, potopljen v usmiljenje, gre\u0161nik kot oseba, ki jo ima pred seboj, in ji posreduje vso resnico, vendar tako, da najprej ustvari bli\u017eino.<\/p>\n V evangeliju beremo tako: \u010ce kristjani ne delajo tega, so kristjani, ki so se oddaljili od evangeljskega sloga. Ni kriv pape\u017e Fran\u010di\u0161ek, \u010de\u0161, na dan je privlekel neke \u010dudne stvari. To je na\u010din, kako se oznanja vesela novica evangelija.<\/p>\n V tem zadnjem delu pogovora bi vas \u017eelela vpra\u0161ati \u0161e kaj o va\u0161em delu. Vodite zelo obiskan portal Vatican insider. So vas kdaj iz Vatikana klicali, da neke teme niste obravnavali korektno? Kje kot novinar pridete do primarnih virov informacij? Npr. pri uslu\u017ebencih, duhovnikih in \u0161kofih v Vatikanu, ali… ?<\/em><\/p>\n Na mojem portalu?<\/p>\n Da. Vas osebno.<\/em><\/p>\n Ne, ne. Mislim, da se je dvakrat nekdo prito\u017eeval zaradi odlomkov iz nekih \u010dlankov, a je \u0161lo za majhne stvari. Na splo\u0161no pa ni bilo teh prito\u017eb.<\/p>\n Katerih virov pa se poslu\u017eujete, da imate res preverjene informacije?<\/em><\/p>\n Viri morajo biti \u010dim bolj neposredni in od ljudi, ki dolo\u010deno stvar dobro poznajo. Mislim, da je bistvena zna\u010dilnost dobrega novinarja, ko se soo\u010di z neko novico, ali nekim problemom, ki ga mora obravnavati v kratkem \u010dasu, kot moramo storiti mi, v tem, da ve, na koga naj se obrne, da bo razumel celoten kontekst te novice ali pa da jo bo lahko preveril. Dober vatikanist mora torej imeti zaupanja vredne vire znotraj Svetega sede\u017ea.<\/p>\n Pi\u0161ete tudi zelo znan blog Sacri palazzi. Kak\u0161no je va\u0161e mnenje o dru\u017ebenih omre\u017ejih?<\/em><\/p>\n Dru\u017ebena omre\u017eja so nekaj dobrega, ker pomagajo ljudem, da se pove\u017eejo v mre\u017eo in vsem omogo\u010dajo, da se izrazijo. Prina\u0161ajo pa tudi tveganje: ko smo pred tipkovnico in ekranom, kar se pogosto zgodi tudi v katoli\u0161kem svetu, predvsem v tradicionalisti\u010dnem in tudi naprednem okolju, se lahko zgodi, da tisti, ki pi\u0161e, zna biti nesramen; uporablja sovra\u017eni in zani\u010devalni jezik do drugega \u010dloveka ali do njegovega mnenja; se mu posmehuje in se iz njega nor\u010duje. Uporablja namre\u010d besede in izraze, ki jih ne bi uporabil, \u010de bi imel to osebo pred seboj. In ta sovra\u017eni jezik je nekaj stra\u0161nega, \u010de ga uporabljajo ljudje, ki se imenujejo kristjani. Na ta na\u010din namre\u010d virtualno ubijemo \u010dloveka; prav ubijemo ga.<\/p>\n Drugo veliko tveganje socialnih omre\u017eij pa je to: ker ima vsak mo\u017enost pisati komentarje, bloge, smo preplavljeni z razli\u010dnimi komentarji, ki v\u010dasih lahko prekrijejo resnico. Zato verjamem, da je poklic profesionalnega novinarja v tem, da uspe dobro predstaviti resni\u010dnost. V\u010dasih njegov komentar niti ni zanimiv. Na tiso\u010de ljudi bo namre\u010d pisalo svoje komentarje. In to je veliko tveganje dru\u017ebenih omre\u017eij, saj se zgodi, da na spletu sre\u010damo razli\u010dne vrste informacij, pogosto pa tudi napa\u010dnih. Problem je, kako prepoznati slabe informacije od dobrih.<\/p>\n Kje pa ima v katoli\u0161kem novinarstvu mesto spo\u0161tovanje do \u010dloveka?<\/em><\/p>\n Mislim, da je to temeljna lastnost ne le za moj poklic. Odlomek, ki se me je najbolj dotaknil v knjigi Bo\u017eje ime je usmiljenje je bil, ko je Bergoglio pripovedoval, ko je bil rektor jezuitskega kolegija Massimo. Tam je bila majhna cerkev, kjer je podeljeval zakramente in daroval sveto ma\u0161o. Povedal je, da je v tistem \u010dasu spoznal mlado \u017eeno, ki jo je zapustil mo\u017e, imela pa je tudi dva majhna otroka. Za nekaj mesecev v letu je dobila slu\u017ebo, v mesecih, ko je bila brez zaposlitve, pa je opravljala delo prostitutke, da bi dala jesti svojima otrokoma.<\/p>\n Jezuiti so ji posku\u0161ali po svojih mo\u010deh pomagati. Nekega dne, v \u010dasu bo\u017ei\u010dnih praznikov, je ta \u017eena pri\u0161la do Bergoglia in s seboj pripeljala oba otroka. Rekla mu je: \u00bbPri\u0161la sem, da bi se vam zahvalila\u00ab. Bergoglio ji je odgovoril: \u00bbTorej ste dobili paket s hrano, ki smo vam ga poslali…\u00ab In ona: \u00bbDa, da, tudi zato. Vendar pa bi se vam rada zahvalila zato, ker me v vsem tem \u010dasu niste nikoli nehali klicati gospa.\u00ab<\/p>\n Kaj je to pomenilo? Za to \u017eeno, da jo je duhovnik kljub temu, da je vedel, da je prostitutka, \u0161e naprej klical gospa in ji dal polno dostojanstvo \u017eene in matere, je bilo celo pomembnej\u0161e od materialne pomo\u010di, ki so ji jo lahko dali s kak\u0161nim denarjem ali hrano.<\/p>\n To nam lahko pomaga razumeti, kaj pomeni spo\u0161tovanje; kaj pomeni gledati na druge v njihovem dostojanstvu. Ni pomembno, \u010de so gre\u0161niki, \u010de \u017eivijo v neurejenih razmerah, kot so na primer homoseksualci, vse tisto, kar je s kr\u0161\u010danskega vidika gre\u0161no, na dru\u017ebenem obrobju, moramo razumeti, da imata vsak mo\u0161ki in vsaka \u017eenska veliko dostojanstvo. Vsi so Bo\u017eje stvaritve in Bog jih ima rad. \u010ce se nau\u010dimo tako gledati na druge, vendar to uspemo le, \u010de mi \u010dutimo, da nas Bog gleda tako, \u010de \u010dutimo, da nam je bilo odpu\u0161\u010deno; mi smo objekt usmiljenja in ne moremo gledati na druge brez tega spo\u0161tovanja in tega usmiljenja. Mislim, da je to resni\u010dna skrivnost kr\u0161\u010danstva.<\/p>\n \u0160e zadnje vpra\u0161anje: Imate tri otroke. Kdaj ob vsem delu najdete \u010das za dru\u017eino oziroma kaj vam dru\u017eina pomeni?<\/em><\/p>\n Res je, zaradi mojega dela imam malo \u010dasa. Zame dru\u017eina predstavlja veliko upanje. V na\u0161em poklicu novinarjev obstaja namre\u010d nevarnost, da bi mislili, da smo nekaj ve\u010d. To pa zato, ker pi\u0161emo, podpisujemo se pod \u010dlanke, pi\u0161emo knjige, pojavljamo se na televiziji in tako bi lahko mislili, da smo nekaj posebnega. V dru\u017eini pa smo spet tisto, kar smo v resnici. Nismo pomembni zato, ker smo napisali neko knjigo, ali pa pripravili neko konferenco. V dru\u017eini smo zares tisto, kar smo, z vso na\u0161o \u010dlove\u0161kostjo, z na\u0161imi kvalitetami in tudi napakami.<\/p>\n Dru\u017eina je torej zame veliko upanje s tega vidika: pomaga mi, da sem z nogami na tleh, da sem tak\u0161en, kot sem in mi pomaga, da si ne mislim, da sem nekaj posebnega.<\/p>\n